25 Tedaj reko nekateri izmed Jeruzalemcev: Ali ni ta tisti, ki gledajo, da bi ga umorili? 26 In glejte, očitno govori in nič mu ne reko. Ali so mar poglavarji v resnici spoznali, da je ta Kristus? 27 Toda za tega vemo, odkod je; za Kristusa pa, kadar pride, ne bo nihče vedel, odkod je. 28 Jezus torej zakliče, učeč v templju, in reče: Poznate me in tudi veste, odkod sem; in sam od sebe nisem prišel: je pa resničen, ki me je poslal, katerega vi ne poznate. 29 Jaz ga poznam, ker sem od njega, in on me je poslal. 30 Gledali so torej, da bi ga zgrabili; ali nihče ni položil nanj roke, ker ura njegova še ni bila prišla. 31 Mnogi pa izmed ljudstva so sprejeli vero vanj; in so govorili: Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežev storil, nego jih je ta storil? 32 Farizeji zaslišijo, da si ljudstvo to o njem šepeče; in višji duhovniki in farizeji pošljejo služabnike, naj ga ujemo. 33 Reče torej Jezus: Še malo časa sem z vami, in pojdem k temu, ki me je poslal. 34 Iskali me boste, a me ne najdete; in kjer sem jaz, tja vi ne morete priti. 35 Tedaj reko Judje med seboj: Kam pojde ta, da ga mi ne najdemo? Ali pojde k tem, ki so razkropljeni med Grki, in bo učil Grke? 36 Kakšna je ta beseda, ki jo je rekel: Iskali me boste, a me ne najdete, in kjer sem jaz, vi ne morete priti?