1 Beseda, ki je prišla Jeremiju zoper vse ljudstvo Judovo v četrtem letu Jojakima, sinú Josijevega, kralja Judovega, ki je bilo prvo leto Nebukadnezarja, kralja babilonskega, 2 katero je govoril prerok Jeremija vsemu ljudstvu Judovemu in vsem prebivalcem jeruzalemskim, rekoč: 3 Od trinajstega leta Josija, sinu Amonovega, kralja Judovega, do tega dne, to je triindvajset let, je govoril Gospod k meni, in govoril sem vam od ranega jutra in neprenehoma, pa niste poslušali. 4 Pošiljal je tudi Gospod k vam vse hlapce svoje, preroke, od ranega jutra in neprenehoma, pa niste poslušali in še ušesa svojega niste nagnili, da bi poslušali. 5 In je govoril: Povrnite se vendar vsak s svojega hudobnega pota in od hudobnosti dejanj svojih, in ostanete v deželi, ki vam jo je podelil Gospod in očetom vašim, od veka do veka; 6 in ne hodite za tujimi bogovi, da bi jih častili in se jim klanjali, in ne dražite me z delom svojih rok, in ne storim vam hudega. 7 Ali niste me poslušali, govori Gospod, da bi me dražili z delom svojih rok, sebi v nesrečo. 8 Zatorej pravi tako Gospod nad vojskami: Zato ker niste poslušali besed mojih, 9 glejte, pošljem in zberem vse severne rodovine, govori Gospod, pošljem tudi k Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, in jih pripeljem zoper to deželo in zoper prebivalce njene in zoper vse te okolne narode; in jih s prekletjem pokončam in jih dam v strmenje in posmehovanje in razdejanje brez konca. 10 In storim, da izgine izmed njih glas veselja in radosti glas, glas ženina in glas neveste, ropot mlinov in svetilnice luč. 11 In vsa ta dežela bo razdejana in opustošena, in ti narodi bodo služili kralju babilonskemu sedemdeset let.

12 In zgodi se, ko se izpolni sedemdeset let, da bom kaznoval kralja babilonskega in oni narod, govori Gospod, za njih krivičnost, tudi deželo Kaldejsko, in jo premenim v puščavo večno. 13 In nad ono deželo izpolnim vse besede svoje, ki sem jih govoril zoper njo; karkoli je pisano v tej knjigi, kar je prerokoval Jeremija zoper vse narode. 14 Kajti tudi nje bodo zasužnjili mnogi narodi in veliki kralji; tedaj jim povrnem po njih delih in po tem, kar so storile njih roke.

15 Kajti tako mi je rekel Gospod, Bog Izraelov: Vzemi to čašo vina srdú iz roke moje ter jo daj piti vsem narodom, h katerim te pošiljam, 16 da naj pijo in tavajo in divjajo, zavoljo meča, ki ga jaz pošljem mednje. 17 Torej sem vzel čašo iz roke Gospodove in jo dal piti vsem tistim narodom, h katerim me je poslal Gospod: 18 Jeruzalemu in mestom Judovim in njih kraljem in njih knezom, izdavši jih v opustošenje, strmenje, zasmehovanje in preklinjanje, kakor je današnji dan; 19 Faraonu, kralju egiptovskemu, in hlapcem njegovim in knezom njegovim in vsemu njegovemu ljudstvu, 20 in vsej tisti mešanici in vsem kraljem v deželi Uzovi in vsem kraljem v deželi Filistejcev, Askelonu in Gazi in Ekronu in ostanku v Asdodu, 21 Edomu in Moabu in sinom Amonovim, 22 in vsem kraljem tirskim in vsem kraljem sidonskim in kraljem na otokih, ki so onkraj morja, 23 Dedanu in Temi in Buzu in vsem ob strani glave ostriženim, 24 in vsem kraljem arabskim in vsem kraljem mešanega ljudstva, ki prebiva v puščavi, 25 in vsem kraljem v Zimri in vsem kraljem v Elamu in vsem kraljem medskim, 26 in vsem kraljem na severu, bližnjim in daljnim, zaporedoma, in vsem kraljestvom sveta, kar jih je na površju zemlje; in kralj v Šešaku bo pil za njimi. 27 In porečeš jim: Tako pravi Gospod nad vojskami, Bog Izraelov: Pijte in upijanite se; tudi bljujte in padite tako, da ne vstanete več, zavoljo meča, ki ga jaz pošljem med vas. 28 Ako se pa bodo branili prejeti čašo iz roke tvoje, da pijo, jim reci: Tako pravi Gospod nad vojskami: Vsekakor boste pili. 29 Kajti glejte, v tistem mestu, ki se kliče po mojem imenu, sem jaz začel tepsti z nesrečami, in vi bi bili čisto brez kazni? Ne bodete brez kazni, kajti meč pokličem jaz zoper vse prebivalce zemlje, govori Gospod nad vojskami. 30 Ti torej jim prerokuj vse tiste besede in jim reci: Gospod bo rjovel z višave in iz prebivališča svetosti svoje bo zagnal svoj glas, močno bo rjovel zoper stajo svojo, zažene vpitje, kakršno je mastilcev, zoper vse prebivalce na zemlji. 31 Šum pride prav do kraja zemlje; zakaj Gospod ima prepir z narodi, pravdal se bo z vsem mesom; brezbožnike izroči meču, govori Gospod.

32 Tako pravi Gospod nad vojskami: Glej, nesreča pojde od naroda do naroda, in silen vihar se vzdigne od skrajnih strani zemeljskih. 33 In ubitih od Gospoda bo tisti dan ležalo od enega konca zemlje do drugega; ne bo se žalovalo po njih, ne bodo jih pobirali, ne pokopavali; za gnoj bodo na površju zemlje. 34 Tulite, pastirji, in vpijte in valjajte se po pepelu, vi prvaki črede! kajti dopolnjeni so dnevi vaši, da boste poklani; in razkropim vas, ko popadate kakor drage posode. 35 In pribežališče premine pastirjem in prilika rešiti se prvakom črede. 36 Čuj! vpitje pastirjev in tuljenje prvakov črede; kajti Gospod pustoši njih pašnik. 37 In podero se staje, ki imajo mir, zavoljo srdite jeze Gospodove. 38 Zapustil je kakor mlad lev brlog svoj; kajti njih dežela je postala puščava pod ostrino pokončevalnega meča in od togote jeze Njegove.