1 Bil je pa človek med farizeji, Nikodem po imenu, poglavar Judov. 2 Ta pride k Jezusu po noči in mu reče: Rabi! vemo, da si od Boga prišel kot učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če Bog ni z njim. 3 Jezus odgovori in mu reče: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega. 4 Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Ali more drugič iti v telo matere svoje in se roditi? 5 Jezus odgovori: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v kraljestvo Božje. 6 Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz Duha, je duh. 7 Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi. 8 Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.

9 Nikodem odgovori in mu reče: Kako se more to zgoditi? 10 Jezus pa odgovori in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne veš? 11 Resnično, resnično ti pravim: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričamo, ali pričevanja našega ne sprejemate. 12 Če vam pravim pozemeljske reči, in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške? 13 In nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih. 14 In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora biti povišan Sin človekov, 15 da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje.

16 Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje. 17 Bog namreč ni poslal Sina svojega na svet, da bi svet sodil, marveč da se svet zveliča po njem. 18 Kdor veruje vanj, ne bo sojen; kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Sina Božjega. 19 Sodba je pa to, da je luč prišla na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego luč: zakaj njih dela so bila hudobna. 20 Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo dela njegova; 21 kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se razodenejo dela njegova, ker so v Bogu storjena.

22 Potem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko deželo, in tu prebiva z njimi in krščuje. 23 Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vode, in ljudje so prihajali in se dali krstiti. 24 Janez namreč še ni bil vržen v ječo. 25 Nastane torej prepir med učenci Janezovimi in nekim Judom o očiščevanju. 26 In pridejo k Janezu in mu reko: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, ki si zanj ti pričal, glej, ta krščuje in vsi gredo k njemu. 27 Janez odgovori in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ni dano iz nebes. 28 Vi sami ste mi priče, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, ali poslan sem pred njim. 29 Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj pa ženinov, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli glasu ženinovega. To veselje moje je torej dopolnjeno. 30 On mora rasti, jaz pa se manjšati.

31 Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je pozemski in govori zemske reči. Kdor je prišel iz nebes, ta je nad vsemi, 32 in kar je videl in slišal, to priča: a njegovega pričevanja nihče ne sprejema. 33 Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je potrdil, da je Bog resničen. 34 Kajti ta, ki ga je poslal Bog, govori besede Božje: zakaj njemu Bog ne daje Duha na mero. 35 Oče ljubi Sina, in vse mu je dal v roko. 36 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.