1 In po mnogih dnevih, ko je bil dal Gospod pokoj Izraelu od vseh njegovih sovražnikov povsod okoli, in Jozue je bil že star in prileten, 2 skliče Jozue vse Izraelce in njih starešine, poglavarje, sodnike in oblastnike in jim reče: Star sem in prileten; 3 vi pa ste videli vse, kar je storil Gospod, Bog vaš, vsem tem narodom spričo vas, zakaj Gospod, Bog vaš, on je, ki se je bojeval za vas. 4 Glejte, pridelil sem vam po žrebu te narode, kar jih je še ostalo, v dediščino vašim rodovom, od Jordana z vsemi narodi vred, ki sem jih iztrebil, do velikega morja proti sončnemu zahodu. 5 Gospod pa, vaš Bog, jih izpahne pred vami ter jih prežene izpred obličja vašega, in posedete njih deželo, kakor vam je obljubil Gospod, Bog vaš. 6 Bodite torej prav trdni, da hranite in izpolnjujete vse, kar je pisano v knjigi Mojzesovega zakona, da se od tega ne ganete ne na desno, ne na levo; 7 da ne pridete med te narode, med tiste, ki preostajajo med vami, in se ne spominjate imena njih bogov in ne prisegate pri njih, tudi jim ne služite in jih ne molite; 8 ampak oklepajte se Gospoda, Boga svojega, kakor ste delali do tega dne. 9 Zakaj Gospod je zatrl pred vami velike in mogočne narode, in kar se vas tiče, nihče ni mogel stati pred vami do tega dne. 10 Eden vaših jih lahko podi tisoč, kajti Gospod, Bog vaš, on je, ki se bojuje za vas, kakor vam je govoril. 11 Zato skrbno čuvajte duše svoje, da ljubite Gospoda, svojega Boga! 12 Sicer če kakorkoli pojdete nazaj in se oklenete ostanka teh narodov, tistih, ki so preostali med vami, in se boste ženili in možile z njimi, da pridete med nje in oni med vas: 13 vedite prav gotovo, da ne bo več Gospod, Bog vaš, zatiral teh narodov pred vami, temveč vam bodo v zanko in v zadrgo in kakor bič na bokih in trnje v očeh, dokler ne poginete s površja te dobre dežele, ki vam jo je dal Gospod, Bog vaš.

14 In glejte, jaz odhajam danes po poti vsega zemeljskega. Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Gospod, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila. 15 Kakor pa se je izpolnila vsaka dobra beseda, ki jo je Gospod, vaš Bog, govoril za vas, tako stori Gospod, da se uresniči nad vami vsaka huda beseda, dokler vas ne iztrebi s površja te dobre zemlje, ki vam jo je dal Gospod, vaš Bog. 16 Ako prestopite zavezo Gospoda, Boga svojega, ki vam jo je zapovedal, in pojdete služit drugim bogovom in jih boste molili, tedaj se vname jeza Gospodova zoper vas, in hitro poginete s površja te dobre dežele, ki vam jo je dal.

1 In Jozue zbere vse Izraelove rodove v Sihemu in skliče starešine Izraelove in poglavarje, sodnike in oblastnike njegove. In postavijo se pred Bogom. 2 In Jozue reče vsemu ljudstvu: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Vaši očetje so nekdaj prebivali onostran velereke, zlasti Terah, Abrahamov in Nahorjev oče, in služili drugim bogovom. 3 In vzel sem očeta vašega Abrahama z one strani velereke in sem ga vodil po vsej Kanaanski deželi ter pomnožil njegovo seme, ko sem mu dal Izaka. 4 In Izaku sem dal Jakoba in Ezava, Ezavu pa sem dal Seirsko gorovje, da ga posede; a Jakob in njegovi sinovi so šli doli v Egipt. 5 In poslal sem Mojzesa in Arona, in bičal sem Egipt pri vsem, kar sem storil sredi njega, in potem sem vas izpeljal. 6 Ko sem pa odpeljal vaše očete iz Egipta in ste prišli k morju, so se gnali Egipčani za vašimi očeti z vozovi in konjiki do Rdečega morja. 7 In ko so zavpili h Gospodu, je postavil temo med vas in Egipčane in pripeljal morje čeznje, da jih je zagrnilo. In oči vaše so videle, kar sem storil v Egiptu. Potem ste bivali dosti časa v puščavi. 8 In privedel sem vas v deželo Amorejcev, ki so prebivali za Jordanom; in bojevali so se z vami, in dal sem vam jih v roke, in posedli ste njih deželo, in nje sem zatrl pred vami. 9 Tedaj je vstal Balak, sin Ziporjev, kralj moabski, in se je bojeval z Izraelom; in je poslal ter poklical Balaama, sina Beorjevega, da vas prekolne. 10 A nisem hotel poslušati Balaama, zato vas je tem bolj blagoslovil, in otel sem vas iz njegove roke. 11 In ko ste šli čez Jordan in prišli do Jeriha, so se bojevali meščani iz Jeriha z vami, in Amorejci, Ferizejci, Kanaanci, Hetejci, Girgasejci, Hevejci in Jebusejci, in dal sem vam jih v roke. 12 In poslal sem sršene pred vami, ki so jih pregnali izpred vas, kakor dva kralja Amorejcev – ne z mečem tvojim, ne z lokom tvojim. 13 In dal sem vam deželo, ki je niste obdelavali, in mesta, ki jih niste zidali, in prebivate v njih in uživate od vinogradov in oljk, ki jih niste zasadili. 14 Zatorej se bojte zdaj Gospoda ter mu služite s popolno vdanostjo in v resnici, in odpravite bogove, ki so jim služili vaši očetje za velereko in v Egiptu, in služite Gospodu! 15 A če se vam zdi slabo služiti Gospodu, izberite si danes, komu boste služili: ali bogovom, ki so jim služili vaši očetje onostran velereke, ali bogovom Amorejcev, ki prebivate v njih deželi; jaz pa in moja hiša hočemo služiti Gospodu.

16 Nato odgovori ljudstvo in reče: Bog ne daj, da bi zapustili Gospoda in služili drugim bogovom! 17 Zakaj Gospod, Bog naš, je tisti, ki je nas in očete naše odpeljal iz Egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, in je delal pred našimi očmi taka velika znamenja ter nas hranil po vsem potu, ki smo po njem šli, in med vsemi narodi, mimo katerih smo potovali. 18 In Gospod je pred nami izpahnil vse narode, zlasti Amorejce, ki so prebivali v deželi. Tudi mi hočemo služiti Gospodu, zakaj on je naš Bog. 19 Jozue reče ljudstvu: Vi ne morete služiti Gospodu, zakaj on je presveti Bog, goreči Bog; on ne bo prenašal prestopkov vaših in grehov vaših. 20 Ako zapustite Gospoda in boste služili tujim bogovom, se obrne on ter vam napravi hudo in vas pokonča, potem ko vam je dobro storil. 21 Ljudstvo pa reče Jozuetu: Nikar, temveč Gospodu hočemo služiti. 22 In Jozue reče ljudstvu: Priče ste zoper sebe, da ste si izvolili Gospoda, da mu boste služili. In reko: Da, priče smo. 23 Odpravite torej zdaj, veli, tuje bogove, ki so med vami, in nagnite srce svoje h Gospodu, Bogu Izraelovemu! 24 In ljudstvo odgovori Jozuetu: Gospodu, Bogu svojemu, hočemo služiti in glas njegov poslušati.

25 Tako je storil Jozue tisti dan zavezo z ljudstvom in mu je dal postavo in sodbo v Sihemu. 26 In Jozue je napisal te besede v knjigo Božjega zakona, in vzame velik kamen in ga ondi postavi pod hrastom, ki je bil pri Gospodovem svetišču. 27 In Jozue reče vsemu ljudstvu: Glej, ta kamen bodi priča zoper nas; kajti slišal je vse Gospodove besede, ki nam jih je govoril, zato bodi priča zoper vas, da ne zatajite Boga svojega. 28 Potem razpusti Jozue ljudstvo, vsakega v dediščino njegovo.

29 In zgodi se po teh rečeh, da umre Jozue, sin Nunov, hlapec Gospodov, ko je bil star sto in deset let. 30 In pokopali so ga v kraju dediščine njegove, v Timnat-serahu, ki je v Efraimskem gorovju, severno ob gori Gaasu. 31 In Izrael je služil Gospodu, dokler je živel Jozue in dokler so, še dosti časa za Jozuetom, živeli starešine, ki so vedeli za vse Gospodovo delo, katero je storil za Izraela.

32 In Jožefove kosti, ki so jih prinesli sinovi Izraelovi iz Egipta, so pokopali v Sihemu na kosu zemljišča, ki ga je bil kupil Jakob od sinov Hemorja, očeta Sihemovega, za sto kesit, in tako so prišle v dediščino Jožefovim sinovom. 33 Tudi Eleazar, sin Aronov, je umrl, in pokopali so ga v Gibei, ki je bila njegovega sinu Pinehasa, dana mu v Efraimskem gorovju.