1 In Gospod veli Jozuetu: Ne boj se in ne plaši se! Vzemi vse vojščake s seboj in vstani ter pojdi gori zoper Aj! Poglej, dal sem ti v roko kralja v Aju ter ljudstvo in mesto in deželo njegovo. 2 In stori Aju in njegovemu kralju, kakor si storil Jerihu in kralju njegovemu, samo njegov plen in živino njegovo si razdelite med seboj. Postavi si zasedo zadaj za mestom! 3 Vstane torej Jozue in vsi vojščaki, da bi šli gori proti Aju; Jozue pa izbere trideset tisoč mož, krepkih junakov, in jih odpošlje po noči 4 ter jim zapove, rekoč: Pazite, vi bodete v zasedi zadaj za mestom; ne hodite pa daleč od mesta, temveč bodite vsi pripravljeni. 5 Jaz pa in vse ljudstvo, ki je z menoj, se približamo mestu. In ko pridejo ven zoper nas kakor onkrat, bomo bežali pred njimi; 6 in spusté se za nami, in tako jih odtegnemo od mesta; kajti poreko: Beže pred nami kakor poprej. In ko bomo bežali pred njimi, 7 planite iz zasede in zavzemite mesto, zakaj Gospod, vaš Bog, vam ga izda v roke. 8 In ko vzamete mesto, ga zažgite; delajte po besedi Gospodovi! Glejte, jaz sem vam to zapovedal. 9 Pošlje jih torej Jozue, in so šli v zasedo in ostali med Betelom in Ajem, na večerni strani mesta Aja. Jozue pa je prenočil med ljudstvom.

10 Zjutraj pa vstane Jozue zgodaj in prešteje ljudstvo in gre s starešinami Izraelovimi ljudstvu na čelu proti Aju. 11 Tudi vse vojaško moštvo, ki je bilo pri njem, gre gori z njim, in približajo se ter pridejo pred mesto in se utabore na polnočni strani Aja, da je bila le dolina med njimi in Ajem. 12 Vzel pa je okoli pet tisoč mož in jih postavil v zasedo med Betelom in Ajem, na zahodni strani mesta. 13 In postavijo moštvo vsega tabora, da je bilo na polnočni strani mesta, zasednike pa na zahodni strani mesta. In Jozue je šel tisto noč v sredo doline. 14 Ko pa vidi to kralj v Aju, pohite mestni možje ter vstanejo zgodaj in planejo ven, da se bojujejo z Izraelom, kralj in vse ljudstvo njegovo, na določen kraj pred ravnino; a ni vedel, da je zaseda zoper njega zadaj za mestom. 15 Jozue pa in ves Izrael zbeži kakor premagan pred njimi po poti proti puščavi. 16 In skličejo vse ljudstvo, ki je bilo v mestu, da udero za njimi; in spuste se za Jozuetom in se ločijo od mesta. 17 In ni ostalo enega moža v Aju ali Betelu, ki ne bi bil šel tirat Izraela; mesto pa so pustili odprto in se gnali za Izraelom. 18 Tedaj reče Gospod Jozuetu: Vzdigni sulico, ki jo imaš v roki, proti Aju; kajti dam ti ga v roko. In Jozue vzdigne sulico, ki jo je imel v roki, proti mestu. 19 In zasedniki se hitro vzdignejo s svojega mesta in teko, bržko je iztegnil roko, in pridejo v mesto ter se ga polaste in ga precej zažgo. 20 Ko se pa ajski možje ozro, vidijo, in glej, dim se vali iz mesta do neba; njim pa ni mogoče bežati ne sem, ne tja. A ljudstvo izraelsko, ki je bežalo proti puščavi, se obrne in plane nad svoje preganjalce. 21 Ko namreč vidi Jozue in ves Izrael, da so zasedniki dobili mesto ter da se vali dim iz njega, se zopet obrnejo in pobijajo može iz Aja. 22 In zasedniki pridejo iz mesta, njim nasproti, tako da Izraelci zajamejo Ajance po tej in po oni strani in jih porazijo, da nihče ni preostal, ne utekel. 23 Ajskega kralja pa ujamejo živega in ga pripeljejo k Jozuetu.

24 In ko je Izrael pobil vse prebivalce mesta Aja, na polju in v puščavi, kamor so bili za njimi pridrli, in so vsi popadali z ostrino meča, da jih je bilo konec, se obrne ves Izrael proti Aju in ga pokončajo z ostrino meča. 25 In vseh, ki so padli tisti dan, mož in žen, je bilo dvanajst tisoč, vsi iz Aja. 26 Jozue pa ni potegnil nazaj roke, s katero je vzdignil sulico, dokler ni s prekletjem uničil vseh ajskih prebivalcev. 27 Samo živino in plen mesta so si Izraelci razdelili med seboj, po besedi Gospodovi, ki jo je zapovedal Jozuetu. 28 Tako je Jozue požgal Aj in napravil iz njega grobljišče za vselej, podrtino, ki je do današnjega dne. 29 Ajskega kralja pa je obesil na drevesu do večera; in ko je sonce zahajalo, ukaže Jozue, naj snamejo truplo njegovo z drevesa, in vrgli so ga ob vhodu v mestna vrata ter napravili nad njim veliko grobljo, do današnjega dne.

30 Tedaj zgradi Jozue oltar Gospodu, Bogu Izraelovemu, na gori Ebalu, 31 prav kakor je sinovom Izraelovim zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov, kakor je pisano v knjigi Mojzesovega zakona, oltar iz neobdelanih kamenov, nad katerimi niso vihteli železa; in prinašali so na njem žgalne žrtve Gospodu in darovali mirovne daritve. 32 In ondi napiše na kamene opis Mojzesovega zakona, ki ga je pisal vpričo sinov Izraelovih. 33 In ves Izrael s starešinami in oblastniki in sodniki svojimi je stal ob tej in oni strani skrinje pred obličjem duhovnikov, levitov, ki so nosili skrinjo zaveze Gospodove, tujci in domačini; polovica njih proti gori Garizimu in polovica proti gori Ebalu, kakor je zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov, da naj blagoslove Izraelovo ljudstvo najprvo. 34 In potem je čital vse besede postave, blagoslov in prekletje, vse, kakor je pisano v knjigi postave. 35 Ni bilo besede iz tega, kar je zapovedal Mojzes, ki je ne bi bil omenil Jozue pred vsem zborom Izraelovim in pred ženami in otročiči in tujci, ki so bivali med njimi.