1 Ko pa zaslišijo kralji, ki so bili tostran Jordana, po gorah in v nižavi in po vsem obrežju velikega morja tja do Libanona, Hetejci, Amorejci, Kanaanci, Ferizejci, Hevejci in Jebusejci, 2 so se zbrali vsi enodušno, da se vojskujejo z Jozuetom in z Izraelom.

3 A prebivalci v Gibeonu, ko so slišali, kaj je storil Jozue Jerihu in Aju, 4 so tudi skovali zvijačo: gredo in se napravijo, kakor da bi bili poslanci, in denejo stare vreče na svoje osle in stare vinske mehove, razdrte in zašite, 5 tudi staro in zakrpano obuvalo si nataknejo na noge in na sebe staro obleko; in ves kruh, ki so ga imeli za brašno, je bil trd in plesniv. 6 In pridejo k Jozuetu v tabor v Gilgalu in reko njemu in Izraelovim možem: Prišli smo iz daljnih dežel; sklenite torej zavezo z nami! 7 Možje Izraelovi pa reko Hevejcem: Morebiti prebivate med nami, kako naj sklenemo zavezo z vami? 8 In reko Jozuetu: Hlapci smo tvoji. Jozue pa jih vpraša: Kdo ste? in odkod ste prišli? 9 Odgovore mu: Hlapci tvoji so prišli iz silno daljnih dežel zaradi imena Gospoda, tvojega Boga; zakaj slišali smo glas o njem in vse, kar je storil Egiptu, 10 tudi vse, kar je storil dvema kraljema Amorejcev onostran Jordana, Sihonu, kralju v Hesbonu, in Ogu, kralju v Basanu, ki je bil v Astarotu. 11 Zato so nam rekli naši starešine in vsi prebivalci naše dežele: Vzemite si živeža na pot in pojdite jim naproti in jim recite: Hlapci smo vaši. Zdaj torej sklenite zavezo z nami! 12 Ta kruh naš, ki smo ga iz svojih hiš vzeli za brašno, je bil še gorak, ko smo odhajali na pot k vam, zdaj pa, glej, je trd in plesniv. 13 In te vinske mehove smo napolnili nove, pa glej, razdrti so. In ta naša obleka in naše obuvalo se je prestaralo po silno dolgem popotovanju. 14 In možje vzamejo od njih brašna, a ne vprašajo za svet Gospodovih ust. 15 In Jozue sklene mir z njimi in jim stori zavezo, da bodo ohranjeni pri življenju; in knezi občine so jim prisegli.

16 Ali po treh dneh, potem ko so storili z njimi zavezo, jim pride na vest, da so oni njih sosedi ter da prebivajo med njimi. 17 Kajti ko so sinovi Izraelovi šli dalje, so tretji dan prispeli k njih mestom. Njih mesta pa so bila: Gibeon, Kefira, Beerot in Kirjat-jearim. 18 A sinovi Izraelovi jih niso pobili, zato ker so jim bili prisegli knezi občine pri Gospodu, Izraelovem Bogu. In mrmrala je vsa občina na kneze. 19 Vsi knezi pa reko vsej občini: Mi smo jim prisegli pri Gospodu, Izraelovem Bogu, zato se jih ne moremo dotakniti. 20 Ali to jim hočemo storiti: ostanejo naj pri življenju, da ne pride srd nad nas zavoljo prisege, ki smo jim jo prisegli. 21 In reko jim knezi: Naj le žive! A morajo sekati drva in nositi vodo vsej občini, – kakor so jim knezi bili rekli. 22 Tedaj jih pokliče Jozue in jih ogovori, rekoč: Zakaj ste nas prekanili, govoreč: Silno daleč smo od vas, pa prebivate med nami? 23 Zato ste zdaj prekleti, da nikdar ne nehajo biti iz vas hlapci, ki sekajo drva in nosijo vodo za hišo mojega Boga. 24 Odgovore Jozuetu in reko: V istini je bilo povedano nam, hlapcem tvojim, kar je zapovedal Gospod, tvoj Bog, svojemu hlapcu Mojzesu, da vam da vso deželo in iztrebi vse prebivalce v njej izpred vas; torej smo se spričo vas silno bali za življenje svoje in smo storili to. 25 Sedaj pa, glej, v roki smo tvoji: stôri, kar se ti zdi dobro in prav, da z nami storiš. 26 In tako jim je storil in jih otel iz roke Izraelovih sinov, da jih niso pobili. 27 In Jozue jih je tisti dan postavil, da sekajo drva in nosijo vodo občini in k oltarju Gospodovemu, do tega dne, na mestu, ki bi si ga izvolil.

1 Ko pa sliši Adonizedek, kralj v Jeruzalemu, da je Jozue dobil Aj in ga s prekletjem pokončal, storivši z Ajem in njegovim kraljem enako, kakor je storil Jerihu in njegovemu kralju, in da so prebivalci v Gibeonu sklenili mir z Izraelci in bivali med njimi, 2 se silno zboji, ker Gibeon je bil veliko mesto, kakor kraljevo mesto, in ker je bilo večje nego Aj, in vsi meščani njegovi so bili junaki. 3 Zato pošlje Adonizedek, jeruzalemski kralj, k Hohamu, kralju v Hebronu, in k Piramu, kralju v Jarmutu, in k Jafiju, kralju v Lahisu, in k Debirju, kralju v Eglonu, in jim sporoči: 4 Pridite gori k meni in pomagajte mi, da pokončamo Gibeon, kajti mir je sklenil z Jozuetom in s sinovi Izraelovimi. 5 Zbere se torej petero amorejskih kraljev, kralj v Jeruzalemu, kralj v Hebronu, kralj v Jarmutu, kralj v Lahisu, kralj v Eglonu, in gredo gori z vsemi svojimi vojskami in se utabore proti Gibeonu in začno z njim vojno.

6 Gibeonski možje pa pošljejo k Jozuetu v tabor v Gilgalu in mu sporoče: Ne odtegni roke svoje od hlapcev svojih; pridi hitro gori k nam in nas reši ter nam pomagaj: zakaj vsi kralji Amorejcev, ki prebivajo na gorah, so se zbrali zoper nas. 7 Jozue se torej napoti gori iz Gilgala, on in z njim vsi vojščaki in vsi junaški možje. 8 Gospod pa veli Jozuetu: Ne boj se jih, kajti dal sem jih v roke tvoje; nihče od njih ne bo mogel stati pred teboj. 9 In Jozue, ko je šel gori celo noč od Gilgala, plane nadnje iznenada. 10 In Gospod jih preplaši spričo Izraela in napravi med njimi velik poboj pri Gibeonu, in podili so jih po poti, ki drži k brdom Bethoronskim, ter jih pobijali do Azeke in do Makede. 11 In zgodi se, ko so bežali pred Izraelom in so šli doli po strmini Bethoronski, da je Gospod metal veliko kamenje z neba nanje prav do Azeke, in mrli so: več jih je pomrlo od kamenite toče, nego so jih pomorili sinovi Izraelovi z mečem.

12 Takrat je govoril Jozue z Gospodom, v dan, ko je Gospod izročil Amorejce pogubi pred Izraelovimi sinovi, in je dejal vpričo Izraela:

Ni li to pisano v knjigi Pravičnega? In stalo je sonce sredi neba in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves dan. 14 In ni bilo temu enakega dne ne prej, ne poslej, da bi Gospod tako uslišal človekov glas; zakaj Gospod se je bojeval za Izraela. 15 In vrne se Jozue in ves Izrael z njim v tabor v Gilgalu.

16 A tistih pet kraljev je zbežalo, in skrili so se v votlini pri Makedi. 17 In sporoči se Jozuetu: Našli so petero kraljev skritih v votlini v Makedi. 18 In Jozue veli: Privalite velike kamene k vhodu v votlino in postavite prednjo može, da jih varujejo. 19 A vi ne stojte, zasledujte svoje sovražnike in pobijajte njih zadnje ostanke, ne dajte jim stopiti v njih mesta; zakaj dal vam jih je v roko Gospod, vaš Bog. 20 Ko so jih torej Jozue in Izraelovi sinovi docela porazili z zelo velikim pobojem, da jih je bilo konec, in kar jih je preostalo, so ušli v utrjena mesta: 21 tedaj se vrne vse ljudstvo v tabor k Jozuetu v Makedi v miru; nihče ne migne več z jezikom proti komu izmed sinov Izraelovih. 22 Nato reče Jozue: Odprite vhod v votlino in pripeljite mi tistih petero kraljev iz nje! 23 In store tako in mu pripeljejo tistih pet kraljev iz votline: kralja jeruzalemskega, kralja hebronskega, kralja jarmutskega, kralja lahiškega in kralja eglonskega. 24 In ko so pripeljali te kralje k Jozuetu, pokliče Jozue vse Izraelove može in reče načelnikom vojščakov, ki so bili šli z njim: Pridite in stopite tem kraljem z nogami na tilnik! In gredo ter jim stopajo z nogami na tilnik. 25 Jozue pa jim reče: Ne bojte se in ne bodi vas groza; močni bodite in srčni, zakaj tako stori Gospod vsem vašim sovražnikom, ki se bojujete zoper nje. 26 In potem jih Jozue udari in jih umori in obesi na pet dreves; in so viseli na drevesih do večera. 27 Ko pa je sonce zahajalo, zapove Jozue, naj jih snamejo z dreves in vržejo v votlino, ki so se vanjo bili zalezli; in polože velike kamene na vhod v votlino, ki so tam do današnjega dne.

28 Tisti dan je dobil Jozue Makedo in jo udaril z ostrino meča in kralja njenega; izvršil je prekletje nad njo in nad vsemi dušami, ki so bile v njej, pustil ni nikogar živega; in storil je kralju v Makedi, kakor je bil storil kralju v Jerihu. 29 In Jozue in z njim ves Izrael je šel dalje iz Makede proti Libni in se bojeval z Libno. 30 In Gospod jo je tudi dal in kralja njenega v roko Izraelu; in udaril jo je z ostrino meča in vse duše, ki so bile v njej, nikogar ni pustil živega, in kralju njenemu je storil enako kakor kralju v Jerihu. 31 Potem je šel Jozue in z njim ves Izrael dalje od Libne proti Lahisu, in raztaboril se je ob njem in se z njim bojeval. 32 In Gospod je dal Lahis Izraelu v roke, da so ga vzeli drugi dan in ga udarili z ostrino meča in vse duše, ki so bile v njem, prav tako, kakor je storil v Libni. 33 Tedaj pride gori Horam, kralj v Gezerju, pomagat Lahisu; a Jozue ga udari in vse ljudstvo njegovo, da mu ni preostalo ne enega. 34 In Jozue in z njim ves Izrael gre dalje iz Lahisa proti Eglonu, in se raztabori ob njem in se bojuje z njim, 35 in ga dobi še tisti dan v pest ter ga udari z ostrino meča in izvrši prekletje nad vsemi dušami, ki so bile v njem, tisti dan, prav tako, kakor je storil v Lahisu. 36 In Jozue in ves Izrael z njim je šel gori od Eglona proti Hebronu, in se z njim bojujejo, 37 in ga dobe ter ga udarijo z ostrino meča, kralja njegovega in vsa mesta njegova in vse duše, ki so bile v njih; ni dal ubežati nikomur, prav kakor je storil v Eglonu; in izvršil je prekletje nad njim in nad vsemi dušami, ki so bile v njem. 38 Nato se obrne Jozue in ves Izrael z njim proti Debirju in se z njim bojuje, 39 in ga dobi in kralja njegovega in vsa mesta njegova, in jih udari z ostrino meča in prekletju izroči vse duše, ki so bile v njem; ubežal mu ni niti eden; kakor je storil Hebronu in kakor je storil Libni in njenemu kralju, tako je storil Debirju in kralju njegovemu.

40 Tako je Jozue premagal vso deželo, gorovje in vso južno stran in nižavo in strmine in vse njih kralje, ubežal ni niti eden; in izvršil je prekletje nad vsem, kar je dihalo, kakor je bil zapovedal Gospod, Izraelov Bog. 41 In Jozue jih je premagal od Kades-barnee do Gaze in vso Gosensko pokrajino prav do Gibeona. 42 In vse te kralje in njih dežele je zavzel Jozue naenkrat, kajti Gospod, Izraelov Bog, se je bojeval za Izraela. 43 In Jozue in z njim ves Izrael se je vrnil zopet v tabor v Gilgalu.