1 In zgodi se v naslednjem času, da on hodi po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje o kraljestvu Božjem, in z njim dvanajsteri 2 in nekatere žene, ki so bile ozdravljene hudobnih duhov in bolezni: Marija, ki se imenuje Magdalena, iz katere je bilo izšlo sedem zlih duhov, 3 Joana, žena Huza, oskrbnika Herodovega, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu služile z imetjem svojim.

4 Ko se je pa velika množica sešla in so se ljudje od mesta do mesta nabirali okrog njega, jim govori v priliki: 5 Sejalec je šel sejat seme svoje. In ko seje, pade nekatero poleg ceste, in ga pogazijo, in ptice nebeške ga pozobljejo. 6 In drugo pade na skalo, in bržko vzraste, usahne, ker nima vlage. 7 In drugo pade sredi trnja, in trnje zraste z njim vred in ga uduši. 8 In drugo pade na dobro zemljo, in ko zraste, prinese stoteren sad. Ko to pravi, zakliče: Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!

9 Vprašujejo ga pa učenci njegovi, kakšna je ta prilika. 10 On pa reče: Vam je dano, da spoznate skrivnosti kraljestva Božjega, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo in ne vidijo, ter slišijo in ne umejo. 11 Ta prilika pa je: Seme je beseda Božja. 12 A kateri so poleg ceste posejani, so ti, ki slišijo, a potem pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne bi verovali in se zveličali. 13 A kateri so na skalo posejani, so ti, ki besedo, ko jo slišijo, z veseljem sprejemajo; a ti nimajo korenine, ker nekaj časa verujejo, a v čas izkušnjave odpadejo. 14 Kar pa pade v trnje, to so ti, ki slišijo, ali ker hodijo za skrbmi in bogastvom in slastmi življenja, se s tem zaduše in ne obrode dozorelega sadu. 15 Kar pa pade na dobro zemljo, to so ti, ki v dobrem in blagem srcu hranijo besedo, ki so jo slišali, in prinašajo sad v potrpljenju.

16 Nihče pa sveče, ko jo prižge, ne pokrije s posodo ali je dene pod posteljo, marveč jo postavi na svečnik, da tisti, ki prihajajo, vidijo luč. 17 Kajti nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, tudi skrivnega ne, kar se ne bo zvedelo in prišlo na svetlo. 18 Glejte torej, kako poslušate! Kajti kdor ima, se mu bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar misli, da ima.

19 Pridejo pa k njemu mati njegova in bratje njegovi; ali spričo množice se ne morejo sniti z njim. 20 In sporoče mu, rekoč: Mati tvoja in bratje tvoji stoje zunaj, in radi bi te videli. 21 On pa odgovori in jim reče: Mati moja in bratje moji so ti, ki besedo Božjo poslušajo in delajo po njej.

22 Zgodi se pa nekega teh dni, da stopi v ladjo on in učenci njegovi. In reče jim: Prepeljimo se na oni kraj jezera. In odrinejo. 23 Med vožnjo pa zaspi. Kar se pripodi silen vihar na jezero in valovi zagrinjajo ladjo, in bili so v nevarnosti. 24 In pristopijo in ga zbude, rekoč: Učenik, učenik, pogibljemo! A on vstane, zapreti vetru in besnečemu valovju, in pomirita se, in nastane tišina. 25 Reče pa jim: Kje je vera vaša? Oni pa se boje in čudijo ter govore drug drugemu: Kdo neki je ta, da tudi vetrovom in vodi zapoveduje, in ga poslušajo?

26 In priplovejo v zemljo Gerazenov, ki je Galileji nasproti. 27 Ko pa izstopi na kopno, mu pride nasproti mož iz mesta, ki je imel zle duhove in se že dolgo časa ni oblačil v obleko, tudi v hiši ni prebival, temveč v grobih. 28 Ko pa ugleda Jezusa, zakriči in pade predenj in kliče z močnim glasom: Kaj imaš z menoj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, nikar me ne muči! 29 Ukazal je bil namreč nečistemu duhu, naj odide iz tega človeka. Kajti že dolgo časa ga je grabil, in vezali so ga z verigami in železjem ter ga varovali; ali raztrgaval je vezi, in zli duh ga je gonil v puščave. 30 Vpraša pa ga Jezus: Kako ti je ime? On pa reče: Legijon; kajti obsedlo ga je bilo mnogo zlih duhov. 31 In duhovi ga prosijo, naj jim ne zapove iti v brezno. 32 Bila je pa tam velika čreda svinj, ki so se pasle po gori; in ga poprosijo, naj jim dovoli, da gredo vanje. In jim dovoli. 33 In zli duhovi izidejo iz človeka in gredo v svinje, in čreda se zakadi z brega v jezero, in potonejo. 34 Pastirji pa, ko so videli, kar se je zgodilo, pobegnejo in sporoče to po mestu in po deželi. 35 Ljudje pa gredo gledat, kaj se je zgodilo; in pridejo k Jezusu in vidijo človeka, iz katerega so bili izšli zli duhovi, oblečenega in da pameten sedi pri nogah Jezusovih; in zbojé se. 36 Sporoče pa jim ti, ki so videli, kako je bil obsedenec ozdravljen. 37 In zaprosi ga vsa množica iz okolice Gerazenov, naj gre od njih: kajti velik strah jih je prevzel. A on stopi v ladjo in se vrne. 38 Prosi ga pa mož, iz katerega so bili odšli zli duhovi, da bi smel ostati z njim; ali Jezus ga odpravi, rekoč: 39 Vrni se na dom svoj in pripoveduj, koliko ti je storil Bog. In on odide in oznanjuje po vsem mestu, koliko mu je storil Jezus.

40 Zgodi se pa, ko se vrne Jezus, da ga ljudstvo z veseljem sprejme; kajti vsi so ga pričakovali. 41 In glej, pride mož, po imenu Jair, in ta je bil načelnik shodnice, in pade Jezusu pred noge in ga prosi, naj pride v hišo njegovo. 42 Imel je namreč hčer edinico pri dvanajstih letih, in ta je umirala. Ko pa gre tja, ga stiskajo množice.

43 In žena, ki je imela krvotok že dvanajst let in je vse imetje svoje potrošila za zdravnike, ki je pa ni mogel nihče ozdraviti, 44 se pririne od zadaj in se dotakne robu obleke njegove, in takoj se ustavi vir krvi njene. 45 In reče Jezus: Kdo je, ki se me je dotaknil? Ko pa vsi zanikavajo, reče Peter in kateri so bili z njim: Učenik, saj te množica gnete in stiska. 46 Jezus pa reče: Nekdo se me je dotaknil, zakaj čutil sem, da je izšla moč od mene. 47 Ko pa vidi žena, da ni ostala prikrita, pristopi trepetaje in pade predenj in mu pove pred vsem ljudstvom, zakaj se ga je dotaknila in kako je kar precej ozdravela. 48 On ji pa reče: Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru!

49 Ko še govori, pride nekdo od načelnika shodnice, rekoč: Umrla je hči tvoja, ne trudi več učenika. 50 Jezus pa to zasliši in mu odgovori: Ne boj se, le veruj, in oteta bo. 51 Ko pa pride v hišo, ne dovoli nikomur, da bi šel z njim noter, razen Petru in Jakobu in Janezu in očetu in materi deklice. 52 Vsi pa so jokali in žalovali za njo. On pa reče: Ne jokajte, ni umrla, ampak spi. 53 In posmehujejo se mu, vedoč, da je umrla. 54 On pa jo prime za roko ter zakliče, rekoč: Deklica, vstani! 55 In njen duh se vrne, in ona takoj vstane; in ukaže jim, naj ji dado jesti. 56 In njena roditelja se zavzameta; a on jima naroči, naj nikomur ne povesta, kar se je zgodilo.