29 In zgodi se, ko se približa Betfagi in Betaniji pri gori, ki se imenuje Oljska, da pošlje dva izmed učencev svojih,
30 rekoč: Pojdita v vas, ki je nasproti, v kateri, ko vnideta, najdeta žrebe privezano, na katero ni še nikoli noben človek sedel: odvežita ga in pripeljita sem.
31 In če vaju kdo vpraša: Zakaj ga odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje.
32 In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel.
33 Ko pa žrebe odvezujeta, jima reko gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe?
34 Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje.
35 In pripeljeta ga k Jezusu; in polože svoja oblačila na žrebe ter posade nanje Jezusa.
36 Ko pa jezdi, pogrinjajo svoja oblačila na pot.
37 In ko se že bliža pobrežju Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ki so jih videli,
38 govoreč: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! Mir na nebu in slava na višavah!
39 In nekateri farizeji izmed množice mu reko: Učenik, posvari učence svoje!
40 In odgovori in jim reče: Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje.
41 19,41–44: Lk 13,34.35; 23,28–31 In ko se približa in ugleda mesto, se razjoka nad njim
42 in reče: Ko bi pač tudi ti spoznalo, vsaj v ta dan svoj, kaj je za mir tvoj! Ali sedaj je skrito očem tvojim!
43 Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani;
44 in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano.
|