54 In zgrabijo ga in odženo. In peljejo ga v hišo velikega duhovnika. A Peter je šel od daleč za njim. 55 In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča in so skupaj sedeli, sede Peter mednje. 56 Neka dekla pa, ko ga vidi sedečega pri ognju, ga ostro pogleda in reče: Tudi ta je bil z njim. 57 A on zataji, rekoč: Žena, ne poznam ga. 58 In malo potem ga ugleda drugi in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek, nisem! 59 In eno uro ali nekaj pozneje trdi nekdo drugi, rekoč: Zares, tudi ta je bil z njim; saj je tudi Galilejec. 60 Peter pa reče: Človek, ne vem, kaj praviš. In zdajci, ko še govori, zapoje petelin. 61 In Gospod se obrne in pogleda na Petra; in Peter se spomni besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat. 62 In gre ven in se bridko razjoka.

63 In možje, ki so držali Jezusa, so ga zasramovali in bíli. 64 In zakrivali so ga in vpraševali, govoreč: Prerokuj, kdo te je udaril? 65 In še veliko drugega so preklinjaje govorili zoper njega.

66 In ko napoči jutro, se zbere starešinstvo ljudstva, višji duhovniki in pismarji; in odpeljejo ga v veliki zbor svoj in reko: 67 Če si ti Kristus, povej nam! On pa jim reče: Ako vam povem, nikakor ne boste verovali; 68 ako pa vprašam, gotovo ne odgovorite. 69 Odslej pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje. 70 In reko vsi: Ti si torej Sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem. 71 A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? saj smo sami slišali iz ust njegovih.