16  In pride v Nazaret, kjer je bil vzrejen; in gre po navadi svoji v sobotni dan v shodnico, in vstane, da bere.
17 In dado mu knjigo Izaija preroka. In ko razgane knjigo, najde mesto, kjer je bilo pisano:
18  »Duh Gospodov je nad menoj,
zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje ubogim,
poslal me je, da oznanim jetnikom izpuščenje
in slepcem izpregled,
da izpustim zatirance na svobodo,
19 da razglasim milostno leto Gospodovo.«
20 In zapre knjigo in jo odda strežaju, in sede, in oči vseh v shodnici se vpirajo vanj.
21 In začne jim govoriti: Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših.
22 In vsi mu pričajo in se čudijo besedam milosti, ki so prihajale iz ust njegovih, in pravijo: Ali ni ta sin Jožefov?
23 In reče jim: Gotovo mi porečete ta pregovor: Zdravnik, ozdravi se sam! Karkoli smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnavmu, stori tudi tu v domovini svoji.
24  Reče pa: Resnično vam pravim, da noben prerok ni prijeten v domovini svoji.
25  Ali v resnici vam pravim, da je bilo veliko vdov v dneh Elija v Izraelu, ko je bilo nebo zaprto tri leta in šest mesecev, da je nastala velika lakota po vsej zemlji,
26  a k nobeni od njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto Sidonsko k ovdoveli ženi.
27  In veliko gobavcev je bilo za preroka Elizeja v Izraelu, a nobeden od njih ni bil očiščen razen Naamana Sirca.
28 In vsi v shodnici se napolnijo jeze, ko to slišijo.
29 In vstanejo in ga ženo ven iz mesta ter ga peljejo na rob gore, na kateri je bilo njih mesto sezidano, da bi ga doli pahnili.
30 Ali on gre sredi med njimi, in odide.
|