12 In zgodi se, ko je bil v enem ondotnih mest, da je tu, glej, mož ves gobav; in ko ugleda Jezusa, pade na obraz in ga zaprosi, rekoč: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti. 13 In iztegnivši roko, se ga dotakne in reče: Hočem, bodi očiščen! In precej so mu prešle gobe. 14 In on mu naroči, naj nikomur ne pove, marveč pojdi, mu veli, pokaži se duhovniku in daruj za očiščenje svoje, kakor je ukazal Mojzes, njim za pričevanje. 15 Toda govorica o njem se je še tem bolj razglaševala, in velike množice so se zbirale, da bi ga poslušali in da bi jih ozdravljal njih bolezni. 16 A on se je umikal v puščavo in je tam molil.

17 In zgodi se neki dan, da je učil, in sedeli so tam farizeji in učeniki postave, ki so bili prišli iz vseh vasi galilejskih in judejskih in iz Jeruzalema. In moč Gospodova je bila pričujoča, da bi jih ozdravljal. 18 In glej, možje neso na postelji človeka, ki je mrtvouden, in skušajo, kako bi ga prinesli in položili pred njega. 19 In ko spričo množice ne najdejo, kod bi ga noter nesli, zlezejo na streho in skozi strešnike ga spuste s posteljo vred v sredo pred Jezusa. 20 In ko vidi njih vero, mu reče: Človek, odpuščeni so ti grehi tvoji. 21 Pa začno premišljati pismarji in farizeji, govoreč v sebi: Kdo je ta, ki govori bogokletje? Kdo more odpuščati grehe razen Bog sam? 22 Jezus, spoznavši njih misli, pa odgovori in jim reče: Kaj premišljate v srcih svojih? 23 Kaj je laže, reči: Odpuščeni so ti grehi tvoji, ali reči: Vstani in hodi? 24 Da pa boste vedeli, da ima oblast Sin človekov, na zemlji odpuščati grehe (veli mrtvoudnemu): Tebi pravim, vstani in vzemi posteljo svojo in pojdi na dom svoj. 25 In takoj vstane pred njimi in vzame, na čemer je ležal, in odide na dom svoj, hvaleč Boga. 26 In groza prevzame vse, in proslavljajo Boga in napolnijo se strahu, govoreč: Nezaslišane reči smo videli danes.

27 In potem odide in ugleda cestninarja, po imenu Levija, da sedi na mitnici, in mu veli: Pojdi za menoj! 28 In pustivši vse, vstane in odide za njim.