37 Zgodi se pa drugi dan, ko pridejo z gore, da ga sreča velika množica. 38 In glej, mož izmed množice zavpije, rekoč: Učenik, prosim te, ozri se na sina mojega, kajti edinec mi je. 39 In glej, duh ga napada, da nenadoma začne kričati, in ga lomi, da se ves peni, in le s težavo ga zapušča, ko ga je hudo zvil. 40 In prosil sem učence tvoje, naj bi ga izgnali, a niso mogli. 41 Odgovori pa Jezus in reče: O rod neverni in popačeni, doklej bom pri vas in vas bom trpel? Pripelji sem sina svojega! 42 A še medtem, ko gre k njemu, ga zgrabi zli duh in lomi. Jezus pa zapreti nečistemu duhu, in ozdravi dečka in ga spet da očetu njegovemu. 43 In vsi so se čudili veličastvu Božjemu.

Ko so se pa vsi čudili vsemu temu, kar je delal Jezus, reče učencem svojim: 44 Ohranite vi v ušesih svojih te besede; kajti Sin človekov bo izdan v roke človeške. 45 Oni pa niso umeli te besede, in bila jim je prikrita, da ne bi je razumeli, in bali so se ga poprašati o tej besedi.