15 In pridejo v Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole prodajalcem golobov 16 in ne pusti, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj. 17 In uči jih in jim reče: Mar ni pisano: »Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom«? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo. 18 In slišali so to višji duhovniki in pismarji in so iskali, kako bi ga pogubili; zakaj bali so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo nauku njegovemu.

19 In vsak večer je šel ven iz mesta.

20 In ko gredo zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da je suha do korenine. 21 In Peter se spomni in mu reče: Rabi, glej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila. 22 Jezus pa odgovori in jim veli: Imejte vero v Boga! 23 Resnično vam pravim: Če kdo reče tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje, in ne dvomi v srcu svojem, temveč veruje, da se zgodi, kar pravi, zgodilo se mu bode. 24 Zato vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svoji prosite, verujte, da ste prejeli, in zgodi se vam. 25 In kadar stopite k molitvi, odpustite, če imate zoper koga kaj, da tudi Oče vaš, ki je v nebesih, vam odpusti vaše pregrehe. [26 Če pa vi ne odpustite, tudi vam ne odpusti Oče vaš, ki je v nebesih, vaših pregreškov.]

27 In pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je v templju izprehajal, pridejo k njemu višji duhovniki in pismarji in starešine 28 in mu reko: S kakšno oblastjo delaš to? ali kdo ti je dal to oblast, da to delaš? 29 Jezus pa jim reče: Vprašal vas bom eno besedo, in odgovorite mi, pa vam povem, s kakšno oblastjo to delam. 30 Krst Janezov, je li bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi! 31 In premišljevali so sami pri sebi, govoreč: Če rečemo: Iz nebes, poreče: Zakaj mu torej niste verovali? 32 Če pa rečemo: Od ljudi – bali so se ljudstva, kajti vsi so mislili o Janezu, da je bil res prerok. 33 Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

1 In začne jim govoriti v prilikah: Zasadil je človek vinograd in ga ogradil s plotom, in je izkopal klet in je sezidal stolp, in ga je izročil vinogradnikom, ter je odpotoval. 2 In ko je bil čas, pošlje k vinogradnikom hlapca, da bi od vinogradnikov prejel pridelkov iz vinograda. 3 Oni pa ga zgrabijo in pretepo in pošljejo praznega. 4 In zopet pošlje k njim drugega hlapca; in temu razbijejo glavo in ga osramoté. 5 In pošlje drugega, in tega ubijejo, in mnogo drugih, ki jih nekatere pretepo in nekatere ubijejo. 6 Še enega je imel, sina ljubljenega: tega pošlje naposled k njim, rekoč: Sina mojega se bodo bali. 7 Oni pa, vinogradniki, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in naša bo dediščina. 8 Ter ga zgrabijo in ubijejo, in ga vržejo ven iz vinograda. 9 Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Pride in vinogradnike pogubi, in vinograd dá drugim. 10 Niste li brali tudi tega pisma:

13 In pošljejo k njemu nekatere farizejev in Herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. 14 In ko pridejo, mu reko: Učenik, vemo, da si resničen, in ti ni nikogar mar, kajti ne gledaš ljudem na lice, temveč v resnici učiš pot Božjo. Ali je prav dati cesarju davek ali ne? Naj ga damo ali ne damo? 15 On pa, ker je spoznal njih hinavstvo, jim reče: Kaj me izkušate? Prinesite mi denar, da pogledam. 16 Oni pa prineso. In jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Oni mu pa reko: Cesarjeva. 17 Jezus pa jim veli: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. In silno se mu začudijo.

18 In pridejo k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo, govoreč: 19 Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu brat umre in zapusti ženo, otrok pa ne zapusti, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu. 20 Bilo je sedem bratov; in prvi vzame ženo in umre, in ne zapusti zaroda. 21 In vzame jo drugi in umre, ne zapustivši zaroda. Tudi tretji tako. 22 In vseh sedem ne zapusti zaroda. Naposled za vsemi umre tudi žena. 23 Ob vstajenju torej, ko vstanejo, čigava izmed njih bo žena? Kajti sedmeri so jo imeli za ženo. 24 Jezus jim reče: Se li ne motite zato, ker ne poznate pisem, ne moči Božje? 25 Kadar namreč iz mrtvih vstanejo, se ne ženijo in ne možé, ampak so kakor angeli v nebesih. 26 Za mrtve pa, da vstajajo, niste li brali v Mojzesovi knjigi, pri grmu, kako mu je Bog govoril, rekoč: »Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov«? 27 On ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.

28 In pristopi eden pismarjev, ki je slišal, kako so se prepirali, in ker je videl, da jim je dobro odgovoril, ga vpraša: Katera je prva zapoved od vseh? 29 Jezus odgovori: Prva je: »Sliši, Izrael! Gospod, naš Bog, je edini Gospod. 30 In ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje.« 31 Druga je ta: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« Večje od teh ni druge zapovedi. 32 In reče mu pismar: Dobro, učenik; po resnici si povedal, da je Bog eden, in da ni drugega razen njega; 33 in ljubiti ga iz vsega srca in iz vse pameti in iz vse moči, in bližnjega ljubiti kakor samega sebe: to je več od vseh žgalnih žrtev in daritev. 34 In Jezus, videč, da je pametno odgovoril, mu reče: Nisi daleč od kraljestva Božjega. In nihče si ga ni upal več vprašati.

35 In Jezus odgovori in reče, učeč v templju: Kako pravijo pismarji, da je Kristus sin Davidov? 36 Sam David je dejal v svetem Duhu:

38 In govoril jim je v nauku svojem: Varujte se pismarjev, ki radi hodijo v dolgih suknjah in ljubijo pozdrave po ulicah 39 in prve stole po shodnicah in prva mesta pri gostijah; 40 ki požirajo vdovam hiše in na videz opravljajo dolge molitve. Ti bodo prejeli ostrejšo sodbo.

41 In sede Jezus tempeljskemu zakladu nasproti in gleda, kako meče ljudstvo denar v zakladnico; in veliko bogatih je metalo mnogo. 42 In pride vdova uboga in vrže dva denarca, kar je en vinar. 43 In pokliče učence svoje in jim reče: Resnično vam pravim, da je ta vdova uboga vrgla več nego vsi, ki mečejo v zakladnico: 44 kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje, ta pa je od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj.

1 In ko je šel iz templja, mu reče eden učencev njegovih: Učenik, glej, kakšno kamenje in kakšne stavbe! 2 In Jezus mu reče: Vidiš te velike stavbe? Ne ostane tu kamen na kamenu, ki bi se ne podrl.

3 In ko je sedel na Oljski gori templju nasproti, ga vprašajo posebej Peter in Jakob in Janez in Andrej: 4 Povej nam, kdaj bode to? in kaj bode znamenje, ko se ima vse to dopolniti? 5 Jezus jim pa začne praviti: Varujte se, da vas kdo ne zapelje! 6 Kajti veliko jih pride z imenom mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih bodo zapeljali. 7 Kadar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se; zakaj to mora biti, ali to še ni konec. 8 Kajti vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; potresi bodo po krajih, in bodo lakote. Začetek nadlogam je to.

9 Vi pa varujte sebe! Kajti izročali vas bodo sodiščem in v shodnicah vas bodo pretepali in pred vladarje in kralje vas postavljali zavoljo mene, njim za pričevanje. 10 In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij. 11 Kadar vas pa popeljejo, da vas izroče, ne skrbite naprej, kaj bi govorili, temveč kar vam bo dano tisto uro, to govorite; ker niste vi, ki govorite, ampak sveti Duh. 12 Izdajal pa bo brat brata na smrt in oče sina, in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili. 13 In vsi vas bodo sovražili zaradi imena mojega. Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.

14 A kadar ugledate gnusobo razdejanja, da stoji, kjer ne bi smela (kdor bere, naj razume!), tedaj naj tisti, ki so v Judeji, zbežé na gore; 15 a kdor je na strehi, ne stopaj doli in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje; 16 in kdor je na polju, naj se ne vrača, da vzame plašč svoj. 17 Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 18 Molite pa, da ne bode po zimi. 19 Kajti tisti dnevi bodo stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarjenja, katero je ustvaril Bog, do sedaj in je tudi ne bo. 20 In ko ne bi bil Gospod prikrajšal teh dni, ne bi se rešil noben človek; ali zavoljo izvoljencev, ki jih je izvolil, je prikrajšal te dni. 21 In če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: Glej, ondi je, ne verjemite. 22 Kajti lažnivi kristusi in lažnivi preroki bodo vstali in delali znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, izvoljence. 23 A vi se varujte; glejte, povedal sem vam vse naprej.

24 Ali v tistih dneh, po tej stiski, otemni sonce in mesec ne bo dajal svetlobe svoje, 25 in zvezde bodo padale z neba, in sile, ki so na nebu, se bodo pregibale. 26 In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblakih z veliko močjo in slavo. 27 In tedaj pošlje angele svoje in zbere izvoljence svoje od četverih vetrov, od konca zemlje do kraja neba.

28 Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njena veja omladi in požene listje, veste, da je blizu poletje. 29 Tako tudi vi: kadar ugledate, da se te reči gode, vedite, da je on blizu, pri vratih. 30 Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse te reči ne zgode. 31 Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.

32 Za tisti dan in tisto uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče. 33 Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas. 34 Kakor je človek, ki je odpotoval, zapustil dom svoj in dal hlapcem svojim oblast in vsakemu svoje delo, tudi vratarju zapovedal, da naj čuje –. 35 Čujte torej, kajti ne veste, kdaj pride gospodar hiše: ali zvečer, ali opolnoči, ali o petelinovem petju, ali zjutraj, 36 da vas, ko pride nagloma, ne najde spečih. 37 Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!

1 Bila je pa Velika noč in praznik presnih kruhov čez dva dni. In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga z zvijačo ujeli in umorili. 2 Kajti govorili so: Ne na praznik, da se morda ljudstvo ne upre.

3 In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je sedel za mizo, pride žena, ki je imela alabastrovo posodo mazila iz čiste, dragocene narde; in razbije posodo in mu ga izlije na glavo. 4 Bili pa so tu nekateri, ki so se sami pri sebi hudovali: Čemu se je zgodila ta potrata mazila? 5 Kajti to mazilo bi se bilo lahko prodalo za več nego tristo denarjev in izkupilo dalo ubogim. In so godrnjali nad njo. 6 Jezus pa reče: Pustite jo! kaj jo nadlegujete? Dobro delo je storila na meni. 7 Kajti uboge imate vedno pri sebi, in kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vselej. 8 Kar je mogla, je storila: vnaprej je pomazilila telo moje za pokop. 9 Resnično pa vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

10 In Juda Iškariot, eden od dvanajsterih, odide k višjim duhovnikom, da jim ga izda. 11 Oni pa se razvesele, ko to slišijo, in mu obljubijo dati denarja. In iskal je, kako bi ga o priliki izdal.

12 In prvi dan presnih kruhov, ko so klali velikonočno jagnje, mu reko učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? 13 In pošlje dva učencev svojih in jima reče: Pojdita v mesto, in srečal vaju bo človek, ki nese vrč vode. Pojdita za njim, 14 in kjer vnide, recita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: Kje je obednica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje? 15 In on vama pokaže veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita. 16 In učenca odideta in prideta v mesto in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita jagnje.

17 In ko se zvečeri, pride z dvanajsterimi. 18 In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas, ki z menoj jé, izda. 19 Oni se pa začno žalostiti in mu praviti eden za drugim: Ali jaz? 20 On pa jim reče: Eden dvanajsterih, ki omaka z menoj v skledi. 21 Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; ali gorje tistemu človeku, ki Sina človekovega izdaja! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.

22 In ko so jedli, vzame Jezus kruh in blagoslovi in ga prelomi in jim da in reče: Vzemite! to je moje telo. 23 In vzame kelih, se zahvali in jim da; in vsi so pili iz njega. 24 In jim reče: To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge. 25 Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem.

26 In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.

27 In jim reče Jezus: Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je: »Pastirja udarim in ovce se razkropé.« 28 Ali po vstajenju svojem pojdem pred vami v Galilejo. 29 Peter pa mu reče: Če se tudi vsi pohujšajo, jaz vendar ne. 30 Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da me danes še, to noč, preden petelin dvakrat zapoje, zatajiš trikrat. 31 On pa govori tem bolj goreče: Ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako so pa tudi vsi govorili.

32 In pridejo v ograd, ki mu je ime Getsemane, ter veli učencem svojim: Sedite tu dotlej, da pomolim. 33 In vzame Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in trepetati v grozi. 34 In jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu in čujte. 35 Ter odide malo dalje in pade na zemljo in moli, naj preide, če je mogoče, ta ura mimo njega, 36 in govori: Aba, Oče! vse je mogoče tebi, vzemi ta kelih od mene, toda ne, kar jaz hočem, ampak kar hočeš ti. 37 In pride in jih najde speče ter reče Petru: Simon, spiš? Ali nisi mogel ene ure prečuti? 38 Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo. 39 In zopet odide in moli, govoreč iste besede. 40 In ko se vrne, jih najde zopet speče, bile so jim namreč oči preutrujene; in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41 In pride v tretje in jim reče: Spite dalje in počivajte! Dosti je! ura je prišla. Glej, Sin človekov se izdaja grešnikom v roke. 42 Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj se je približal.

43 In precej, ko je še govoril, pride Juda, eden dvanajsterih, in z njim množica z meči in koli od višjih duhovnikov in pismarjev in starešin. 44 Dal jim je pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: Kogar poljubim, ta je; zgrabite ga in peljite varno. 45 In pride in pristopi precej k njemu in reče: Rabi! in ga poljubi. 46 Oni pa polože nanj roke svoje in ga zgrabijo. 47 Eden tistih pa, ki so zraven stali, izdere meč in mahne hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho. 48 In Jezus izpregovori in jim reče: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli lovit me? 49 Vsak dan sem bil pri vas, učeč v templju, in niste me zgrabili. Ali da se izpolnijo pisma! 50 In zapuste ga vsi in pobegnejo. 51 In šel je za njim neki mladenič, s platnom ogrnjen po nagem, in ga popadejo. 52 On pa pusti platno in ubeži nag od njih.

53 In Jezusa odpeljejo k velikemu duhovniku; in snidejo se pri njem vsi višji duhovniki in starešine in pismarji. 54 In Peter je šel od daleč za njim, noter na dvor velikega duhovnika; in je sedel s hlapci, grejoč se pri ognju.

55 A višji duhovniki in ves veliki zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga na smrt izdali; ali ne najdejo ga. 56 Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali njih izpovedbe niso bile enake. 57 In vstanejo nekateri ter pričajo po krivem zoper njega, govoreč: 58 Mi smo ga slišali, da je dejal: Jaz poderem to svetišče, ki je narejeno z rokami, in v treh dneh sezidam drugo, ne narejeno z rokami. 59 Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako. 60 In veliki duhovnik vstane in stopi na sredo in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? 61 On pa je le molčal in ni odgovoril ničesar. Zopet ga vpraša veliki duhovnik in mu reče: Si li ti Kristus, Sin Veleslavnega? 62 Jezus pa reče: Jaz sem, in videli boste Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja z oblaki neba. 63 Veliki duhovnik pa raztrga oblačila svoja in reče: Kaj nam je še treba prič? 64 Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj se vam zdi? Oni pa vsi razsodijo, da je vreden smrti. 65 In nekateri začno pljuvati nanj in mu zakrivati obraz in ga biti za uho in mu praviti: Prerokuj! Tudi služabniki so ga sprejeli z udarci po licih.

66 In ko je bil Peter doli na dvorišču, pride ena od dekel velikega duhovnika, 67 in videč Petra, da se greje, pogleda nanj in reče: Tudi ti si bil z Nazarečanom Jezusom. 68 On pa zataji, rekoč: Ne vem in ne umem, kaj praviš. In gre ven v preddvor, in petelin zapoje. 69 In dekla, videč ga, začne zopet praviti tem, ki so zraven stali: Ta je izmed njih. 70 On pa zopet taji. In malo potem reko zopet zraven stoječi Petru: Resnično si izmed njih, saj si tudi Galilejec. 71 On pa se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka, ki o njem govorite. 72 In precej zapoje petelin drugič. In spomni se Peter besede, kako mu je rekel Jezus: Preden petelin dvakrat zapoje, me zatajiš trikrat. In ko to pomisli, se razplače.

1 In precej zjutraj se posvetujejo višji duhovniki s starešinami in pismarji in ves veliki zbor, in zvežejo Jezusa, ga odpeljejo in izroče Pilatu. 2 In vpraša ga Pilat: Ti si kralj Judov? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš. 3 In višji duhovniki so ga veliko tožili. 4 Pilat pa ga zopet vpraša, rekoč: Ne odgovarjaš li ničesar? Glej, kolikih reči te tožijo. 5 Ali Jezus mu ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.

6 Ob prazniku pa jim je navadno izpustil enega jetnika, katerega so zahtevali. 7 Bil pa je takrat vklenjen v ječi eden, po imenu Baraba, z uporniki, ki so bili ob uporu uboj storili. 8 In ko pride množica gori, začne zahtevati, naj stori, kakor jim je vselej storil. 9 Pilat pa jim odgovori in reče: Hočete li, da vam izpustim kralja Judov? 10 Zaznal je namreč, da so mu ga iz zavisti izročili višji duhovniki. 11 Višji duhovniki pa podpihajo ljudstvo, naj jim rajši izpusti Baraba. 12 Pilat pa zopet odgovori in jim reče: Kaj torej hočete, da naj storim s tem, ki ga imenujete kralja Judov? 13 Oni pa zopet zakriče: Križaj ga! 14 Pilat jim pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj zakriče: Križaj ga! 15 Pilat pa, hoteč ljudstvu ustreči, jim izpusti Baraba, a Jezusa veli bičati in ga izroči, naj ga križajo.

16 In vojaki ga odpeljejo noter na dvor, to je v sodno palačo, in skličejo vso trumo. 17 In oblečejo mu škrlatno obleko in spleto krono iz trnja in jo denejo nanj, 18 in ga začno pozdravljati: Zdrav bodi, kralj Judov! 19 In bili so ga po glavi s trstom, in pljuvali so nanj, in pripogibali so kolena ter se mu priklanjali. 20 In ko se mu nasmejajo, mu slečejo škrlatno obleko in mu oblečejo lastno njegovo oblačilo; ter ga peljejo ven, da ga križajo.

21 In prisilijo nekega mimogredočega Simona Cirenca, ki je šel s polja, očeta Aleksandrovega in Rufovega, naj mu ponese križ. 22 In pripeljejo ga na kraj Golgoto, kar se tolmači: Mesto mrtvaške glave. 23 In podajali so mu vina z miro, ali on ni vzel. 24 In razpno ga na križ in delé med seboj obleko njegovo, metaje kocko zanjo, kdo bo kaj vzel. 25 Bila pa je ura tri, ko so ga na križ razpeli. 26 In bil je napis krivde njegove napisan: Kralj Judov. 27 In z njim križajo dva razbojnika, enega njemu na desno in enega na levo. [28 In izpolnilo se je pismo, ki pravi: »In hudodelnikom je bil prištet.«] 29 In mimogredoči so ga preklinjali in majali z glavami in govorili: Aha, ki podiraš svetišče in ga v treh dneh postavljaš, 30 pomagaj sam sebi in stopi s križa! 31 Ravno tako so se mu tudi višji duhovniki posmehovali in govorili med seboj s pismarji: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. 32 Kristus, kralj Izraelov, naj stopi sedaj s križa, da bomo videli in verovali. Tudi ona, ki sta bila križana z njim, sta ga zasramovala.

33 In ko je bila ura šest, nastane tema po vsej zemlji do devete ure. 34 In ob deveti uri zavpije Jezus z močnim glasom: Eloi, Eloi, lama sabahtani? kar se tolmači: »Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil?« 35 In nekateri tistih, ki so zraven stali in slišali to, reko: Glej, Elija kliče. 36 Eden pa pohiti in namoči gobo z octom in, nataknivši jo na trst, mu da piti, rekoč: Pustite, bomo videli, če pride Elija, da ga sname. 37 Jezus pa zavpije z močnim glasom in izdahne. 38 In zagrinjalo v svetišču se pretrga na dvoje, od vrha do tal. 39 Ko je pa stotnik, ki je stal njemu nasproti, videl, da je tako zakričavši izdahnil, reče: Resnično je bil ta človek Sin Božji. 40 Bile pa so tu tudi žene, ki so od daleč gledale, med katerimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakoba manjšega in Jozejeva mati, in Salome, 41 ki so, ko je bil še v Galileji, za njim hodile in mu služile, in mnoge druge, katere so bile z njim prišle v Jeruzalem.

42 In ko se je že zvečerilo, ker je bil dan priprave, to se pravi: predsobotni dan, 43 pride Jožef iz Arimateje, velespoštovan svetovalec, ki je tudi pričakoval kraljestva Božjega, in gre srčno k Pilatu in zaprosi Jezusovo truplo. 44 Pilat se pa začudi, da je že umrl, in pokliče stotnika ter ga vpraša, je li že kaj časa mrtev. 45 In ko zve od stotnika, podari truplo Jožefu. 46 In kupivši platna, ga sname in ga zavije v platno in položi v grob, ki je bil izsekan v skali; in privali kamen grobu na vrata. 47 Marija Magdalena in Marija, mati Jozejeva, pa sta gledali, kam je bil položen.

1 In ko mine sobota, nakupijo Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova, in Salome dišav, da bi prišle in ga pomazilile. 2 In zjutraj zgodaj prvi dan po soboti pridejo h grobu, ko je sonce izšlo. 3 In pogovarjale so se med seboj: Kdo nam odvali kamen od grobnih vrat? 4 In ko pogledajo, vidijo, da je kamen odvaljen; bil je namreč zelo velik. 5 In prišedši v grob, ugledajo mladeniča, da sedi na desni strani in je ogrnjen z belim oblačilom; in prestrašijo se. 6 On jim pa reče: Ne bojte se! Jezusa iščete Nazarečana, ki je bil križan; vstal je, ni ga tu. Glejte mesto, kamor so ga bili položili. 7 Ali pojdite, povejte učencem njegovim in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel. 8 In pridejo iz groba in naglo zbeže; zakaj strah in groza sta jih prevzela, in nikomur niso ničesar povedale, ker so se bale.

[9 Vstavši pa zgodaj prvi dan po soboti, se prikaže Jezus najprej Mariji Magdaleni, iz katere je bil izgnal sedem hudičev. 10 Ona odide in sporoči tem, ki so prej bili z njim, ki so žalovali in jokali. 11 In ko slišijo, da živi in da ga je ona videla, niso verovali.

12 Potem se razodene v drugi podobi dvema izmed njih na poti, ko sta šla na deželo. 13 In ona odideta in oznanita drugim, ali tudi njima niso verovali.

14 Pozneje se razodene enajsterim, ko so sedeli za mizo, in pograja njih nevero in trdosrčnost, da niso verjeli tem, ki so ga videli, da je vstal. 15 In jim reče: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarjenju! 16 Kdor veruje in je krščen, bo zveličan, a kdor ne veruje, bo obsojen. 17 Tiste pa, ki verujejo, bodo spremljala ta znamenja: V imenu mojem bodo izganjali zle duhove, govorili bodo nove jezike, 18 kače bodo prijemali, in če izpijo kaj strupenega, ne bo jim škodovalo, na bolnike bodo pokladali roke, in ozdravijo.

19 In Gospod, potem ko jim je govoril, je bil vzet gori v nebo, in je sedel Bogu na desnici. 20 Oni pa so šli in oznanjevali so povsodi, in Gospod je sodeloval z njimi in potrjeval besedo s čudeži, ki so se obenem godili.]

27 In pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je v templju izprehajal, pridejo k njemu višji duhovniki in pismarji in starešine 28 in mu reko: S kakšno oblastjo delaš to? ali kdo ti je dal to oblast, da to delaš? 29 Jezus pa jim reče: Vprašal vas bom eno besedo, in odgovorite mi, pa vam povem, s kakšno oblastjo to delam. 30 Krst Janezov, je li bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi! 31 In premišljevali so sami pri sebi, govoreč: Če rečemo: Iz nebes, poreče: Zakaj mu torej niste verovali? 32 Če pa rečemo: Od ljudi – bali so se ljudstva, kajti vsi so mislili o Janezu, da je bil res prerok. 33 Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

1 In začne jim govoriti v prilikah: Zasadil je človek vinograd in ga ogradil s plotom, in je izkopal klet in je sezidal stolp, in ga je izročil vinogradnikom, ter je odpotoval. 2 In ko je bil čas, pošlje k vinogradnikom hlapca, da bi od vinogradnikov prejel pridelkov iz vinograda. 3 Oni pa ga zgrabijo in pretepo in pošljejo praznega. 4 In zopet pošlje k njim drugega hlapca; in temu razbijejo glavo in ga osramoté. 5 In pošlje drugega, in tega ubijejo, in mnogo drugih, ki jih nekatere pretepo in nekatere ubijejo. 6 Še enega je imel, sina ljubljenega: tega pošlje naposled k njim, rekoč: Sina mojega se bodo bali. 7 Oni pa, vinogradniki, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in naša bo dediščina. 8 Ter ga zgrabijo in ubijejo, in ga vržejo ven iz vinograda. 9 Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Pride in vinogradnike pogubi, in vinograd dá drugim. 10 Niste li brali tudi tega pisma:

13 In pošljejo k njemu nekatere farizejev in Herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. 14 In ko pridejo, mu reko: Učenik, vemo, da si resničen, in ti ni nikogar mar, kajti ne gledaš ljudem na lice, temveč v resnici učiš pot Božjo. Ali je prav dati cesarju davek ali ne? Naj ga damo ali ne damo? 15 On pa, ker je spoznal njih hinavstvo, jim reče: Kaj me izkušate? Prinesite mi denar, da pogledam. 16 Oni pa prineso. In jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Oni mu pa reko: Cesarjeva. 17 Jezus pa jim veli: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. In silno se mu začudijo.

18 In pridejo k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja, in ga vprašajo, govoreč: 19 Učenik! Mojzes nam je napisal: Če komu brat umre in zapusti ženo, otrok pa ne zapusti, naj vzame njegov brat ženo njegovo in zbudi seme bratu svojemu. 20 Bilo je sedem bratov; in prvi vzame ženo in umre, in ne zapusti zaroda. 21 In vzame jo drugi in umre, ne zapustivši zaroda. Tudi tretji tako. 22 In vseh sedem ne zapusti zaroda. Naposled za vsemi umre tudi žena. 23 Ob vstajenju torej, ko vstanejo, čigava izmed njih bo žena? Kajti sedmeri so jo imeli za ženo. 24 Jezus jim reče: Se li ne motite zato, ker ne poznate pisem, ne moči Božje? 25 Kadar namreč iz mrtvih vstanejo, se ne ženijo in ne možé, ampak so kakor angeli v nebesih. 26 Za mrtve pa, da vstajajo, niste li brali v Mojzesovi knjigi, pri grmu, kako mu je Bog govoril, rekoč: »Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov«? 27 On ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.

28 In pristopi eden pismarjev, ki je slišal, kako so se prepirali, in ker je videl, da jim je dobro odgovoril, ga vpraša: Katera je prva zapoved od vseh? 29 Jezus odgovori: Prva je: »Sliši, Izrael! Gospod, naš Bog, je edini Gospod. 30 In ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje in iz vse moči svoje.« 31 Druga je ta: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« Večje od teh ni druge zapovedi. 32 In reče mu pismar: Dobro, učenik; po resnici si povedal, da je Bog eden, in da ni drugega razen njega; 33 in ljubiti ga iz vsega srca in iz vse pameti in iz vse moči, in bližnjega ljubiti kakor samega sebe: to je več od vseh žgalnih žrtev in daritev. 34 In Jezus, videč, da je pametno odgovoril, mu reče: Nisi daleč od kraljestva Božjega. In nihče si ga ni upal več vprašati.

35 In Jezus odgovori in reče, učeč v templju: Kako pravijo pismarji, da je Kristus sin Davidov? 36 Sam David je dejal v svetem Duhu:

38 In govoril jim je v nauku svojem: Varujte se pismarjev, ki radi hodijo v dolgih suknjah in ljubijo pozdrave po ulicah 39 in prve stole po shodnicah in prva mesta pri gostijah; 40 ki požirajo vdovam hiše in na videz opravljajo dolge molitve. Ti bodo prejeli ostrejšo sodbo.

41 In sede Jezus tempeljskemu zakladu nasproti in gleda, kako meče ljudstvo denar v zakladnico; in veliko bogatih je metalo mnogo. 42 In pride vdova uboga in vrže dva denarca, kar je en vinar. 43 In pokliče učence svoje in jim reče: Resnično vam pravim, da je ta vdova uboga vrgla več nego vsi, ki mečejo v zakladnico: 44 kajti vsi so vrgli od obilnosti svoje, ta pa je od uboštva svojega vrgla vse, kar je imela, ves živež svoj.

1 In ko je šel iz templja, mu reče eden učencev njegovih: Učenik, glej, kakšno kamenje in kakšne stavbe! 2 In Jezus mu reče: Vidiš te velike stavbe? Ne ostane tu kamen na kamenu, ki bi se ne podrl.

3 In ko je sedel na Oljski gori templju nasproti, ga vprašajo posebej Peter in Jakob in Janez in Andrej: 4 Povej nam, kdaj bode to? in kaj bode znamenje, ko se ima vse to dopolniti? 5 Jezus jim pa začne praviti: Varujte se, da vas kdo ne zapelje! 6 Kajti veliko jih pride z imenom mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih bodo zapeljali. 7 Kadar pa zaslišite boje in glasove o bojih, ne ustrašite se; zakaj to mora biti, ali to še ni konec. 8 Kajti vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; potresi bodo po krajih, in bodo lakote. Začetek nadlogam je to.

9 Vi pa varujte sebe! Kajti izročali vas bodo sodiščem in v shodnicah vas bodo pretepali in pred vladarje in kralje vas postavljali zavoljo mene, njim za pričevanje. 10 In med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij. 11 Kadar vas pa popeljejo, da vas izroče, ne skrbite naprej, kaj bi govorili, temveč kar vam bo dano tisto uro, to govorite; ker niste vi, ki govorite, ampak sveti Duh. 12 Izdajal pa bo brat brata na smrt in oče sina, in otroci bodo vstali zoper roditelje in jih bodo morili. 13 In vsi vas bodo sovražili zaradi imena mojega. Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.

14 A kadar ugledate gnusobo razdejanja, da stoji, kjer ne bi smela (kdor bere, naj razume!), tedaj naj tisti, ki so v Judeji, zbežé na gore; 15 a kdor je na strehi, ne stopaj doli in ne hodi noter, da bi kaj vzel iz hiše svoje; 16 in kdor je na polju, naj se ne vrača, da vzame plašč svoj. 17 Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 18 Molite pa, da ne bode po zimi. 19 Kajti tisti dnevi bodo stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarjenja, katero je ustvaril Bog, do sedaj in je tudi ne bo. 20 In ko ne bi bil Gospod prikrajšal teh dni, ne bi se rešil noben človek; ali zavoljo izvoljencev, ki jih je izvolil, je prikrajšal te dni. 21 In če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: Glej, ondi je, ne verjemite. 22 Kajti lažnivi kristusi in lažnivi preroki bodo vstali in delali znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, izvoljence. 23 A vi se varujte; glejte, povedal sem vam vse naprej.

24 Ali v tistih dneh, po tej stiski, otemni sonce in mesec ne bo dajal svetlobe svoje, 25 in zvezde bodo padale z neba, in sile, ki so na nebu, se bodo pregibale. 26 In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblakih z veliko močjo in slavo. 27 In tedaj pošlje angele svoje in zbere izvoljence svoje od četverih vetrov, od konca zemlje do kraja neba.

28 Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njena veja omladi in požene listje, veste, da je blizu poletje. 29 Tako tudi vi: kadar ugledate, da se te reči gode, vedite, da je on blizu, pri vratih. 30 Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse te reči ne zgode. 31 Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.

32 Za tisti dan in tisto uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče. 33 Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas. 34 Kakor je človek, ki je odpotoval, zapustil dom svoj in dal hlapcem svojim oblast in vsakemu svoje delo, tudi vratarju zapovedal, da naj čuje –. 35 Čujte torej, kajti ne veste, kdaj pride gospodar hiše: ali zvečer, ali opolnoči, ali o petelinovem petju, ali zjutraj, 36 da vas, ko pride nagloma, ne najde spečih. 37 Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte!

1 Bila je pa Velika noč in praznik presnih kruhov čez dva dni. In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga z zvijačo ujeli in umorili. 2 Kajti govorili so: Ne na praznik, da se morda ljudstvo ne upre.

3 In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je sedel za mizo, pride žena, ki je imela alabastrovo posodo mazila iz čiste, dragocene narde; in razbije posodo in mu ga izlije na glavo. 4 Bili pa so tu nekateri, ki so se sami pri sebi hudovali: Čemu se je zgodila ta potrata mazila? 5 Kajti to mazilo bi se bilo lahko prodalo za več nego tristo denarjev in izkupilo dalo ubogim. In so godrnjali nad njo. 6 Jezus pa reče: Pustite jo! kaj jo nadlegujete? Dobro delo je storila na meni. 7 Kajti uboge imate vedno pri sebi, in kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vselej. 8 Kar je mogla, je storila: vnaprej je pomazilila telo moje za pokop. 9 Resnično pa vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

10 In Juda Iškariot, eden od dvanajsterih, odide k višjim duhovnikom, da jim ga izda. 11 Oni pa se razvesele, ko to slišijo, in mu obljubijo dati denarja. In iskal je, kako bi ga o priliki izdal.

12 In prvi dan presnih kruhov, ko so klali velikonočno jagnje, mu reko učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? 13 In pošlje dva učencev svojih in jima reče: Pojdita v mesto, in srečal vaju bo človek, ki nese vrč vode. Pojdita za njim, 14 in kjer vnide, recita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: Kje je obednica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje? 15 In on vama pokaže veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita. 16 In učenca odideta in prideta v mesto in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita jagnje.

17 In ko se zvečeri, pride z dvanajsterimi. 18 In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas, ki z menoj jé, izda. 19 Oni se pa začno žalostiti in mu praviti eden za drugim: Ali jaz? 20 On pa jim reče: Eden dvanajsterih, ki omaka z menoj v skledi. 21 Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; ali gorje tistemu človeku, ki Sina človekovega izdaja! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.

22 In ko so jedli, vzame Jezus kruh in blagoslovi in ga prelomi in jim da in reče: Vzemite! to je moje telo. 23 In vzame kelih, se zahvali in jim da; in vsi so pili iz njega. 24 In jim reče: To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge. 25 Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem.

26 In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.

27 In jim reče Jezus: Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je: »Pastirja udarim in ovce se razkropé.« 28 Ali po vstajenju svojem pojdem pred vami v Galilejo. 29 Peter pa mu reče: Če se tudi vsi pohujšajo, jaz vendar ne. 30 Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da me danes še, to noč, preden petelin dvakrat zapoje, zatajiš trikrat. 31 On pa govori tem bolj goreče: Ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako so pa tudi vsi govorili.

32 In pridejo v ograd, ki mu je ime Getsemane, ter veli učencem svojim: Sedite tu dotlej, da pomolim. 33 In vzame Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in trepetati v grozi. 34 In jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu in čujte. 35 Ter odide malo dalje in pade na zemljo in moli, naj preide, če je mogoče, ta ura mimo njega, 36 in govori: Aba, Oče! vse je mogoče tebi, vzemi ta kelih od mene, toda ne, kar jaz hočem, ampak kar hočeš ti. 37 In pride in jih najde speče ter reče Petru: Simon, spiš? Ali nisi mogel ene ure prečuti? 38 Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo. 39 In zopet odide in moli, govoreč iste besede. 40 In ko se vrne, jih najde zopet speče, bile so jim namreč oči preutrujene; in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41 In pride v tretje in jim reče: Spite dalje in počivajte! Dosti je! ura je prišla. Glej, Sin človekov se izdaja grešnikom v roke. 42 Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj se je približal.

43 In precej, ko je še govoril, pride Juda, eden dvanajsterih, in z njim množica z meči in koli od višjih duhovnikov in pismarjev in starešin. 44 Dal jim je pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: Kogar poljubim, ta je; zgrabite ga in peljite varno. 45 In pride in pristopi precej k njemu in reče: Rabi! in ga poljubi. 46 Oni pa polože nanj roke svoje in ga zgrabijo. 47 Eden tistih pa, ki so zraven stali, izdere meč in mahne hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho. 48 In Jezus izpregovori in jim reče: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli lovit me? 49 Vsak dan sem bil pri vas, učeč v templju, in niste me zgrabili. Ali da se izpolnijo pisma! 50 In zapuste ga vsi in pobegnejo. 51 In šel je za njim neki mladenič, s platnom ogrnjen po nagem, in ga popadejo. 52 On pa pusti platno in ubeži nag od njih.

53 In Jezusa odpeljejo k velikemu duhovniku; in snidejo se pri njem vsi višji duhovniki in starešine in pismarji. 54 In Peter je šel od daleč za njim, noter na dvor velikega duhovnika; in je sedel s hlapci, grejoč se pri ognju.

55 A višji duhovniki in ves veliki zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga na smrt izdali; ali ne najdejo ga. 56 Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali njih izpovedbe niso bile enake. 57 In vstanejo nekateri ter pričajo po krivem zoper njega, govoreč: 58 Mi smo ga slišali, da je dejal: Jaz poderem to svetišče, ki je narejeno z rokami, in v treh dneh sezidam drugo, ne narejeno z rokami. 59 Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako. 60 In veliki duhovnik vstane in stopi na sredo in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? 61 On pa je le molčal in ni odgovoril ničesar. Zopet ga vpraša veliki duhovnik in mu reče: Si li ti Kristus, Sin Veleslavnega? 62 Jezus pa reče: Jaz sem, in videli boste Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja z oblaki neba. 63 Veliki duhovnik pa raztrga oblačila svoja in reče: Kaj nam je še treba prič? 64 Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj se vam zdi? Oni pa vsi razsodijo, da je vreden smrti. 65 In nekateri začno pljuvati nanj in mu zakrivati obraz in ga biti za uho in mu praviti: Prerokuj! Tudi služabniki so ga sprejeli z udarci po licih.

66 In ko je bil Peter doli na dvorišču, pride ena od dekel velikega duhovnika, 67 in videč Petra, da se greje, pogleda nanj in reče: Tudi ti si bil z Nazarečanom Jezusom. 68 On pa zataji, rekoč: Ne vem in ne umem, kaj praviš. In gre ven v preddvor, in petelin zapoje. 69 In dekla, videč ga, začne zopet praviti tem, ki so zraven stali: Ta je izmed njih. 70 On pa zopet taji. In malo potem reko zopet zraven stoječi Petru: Resnično si izmed njih, saj si tudi Galilejec. 71 On pa se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka, ki o njem govorite. 72 In precej zapoje petelin drugič. In spomni se Peter besede, kako mu je rekel Jezus: Preden petelin dvakrat zapoje, me zatajiš trikrat. In ko to pomisli, se razplače.

1 In precej zjutraj se posvetujejo višji duhovniki s starešinami in pismarji in ves veliki zbor, in zvežejo Jezusa, ga odpeljejo in izroče Pilatu. 2 In vpraša ga Pilat: Ti si kralj Judov? On pa odgovori in mu reče: Ti praviš. 3 In višji duhovniki so ga veliko tožili. 4 Pilat pa ga zopet vpraša, rekoč: Ne odgovarjaš li ničesar? Glej, kolikih reči te tožijo. 5 Ali Jezus mu ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.

6 Ob prazniku pa jim je navadno izpustil enega jetnika, katerega so zahtevali. 7 Bil pa je takrat vklenjen v ječi eden, po imenu Baraba, z uporniki, ki so bili ob uporu uboj storili. 8 In ko pride množica gori, začne zahtevati, naj stori, kakor jim je vselej storil. 9 Pilat pa jim odgovori in reče: Hočete li, da vam izpustim kralja Judov? 10 Zaznal je namreč, da so mu ga iz zavisti izročili višji duhovniki. 11 Višji duhovniki pa podpihajo ljudstvo, naj jim rajši izpusti Baraba. 12 Pilat pa zopet odgovori in jim reče: Kaj torej hočete, da naj storim s tem, ki ga imenujete kralja Judov? 13 Oni pa zopet zakriče: Križaj ga! 14 Pilat jim pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj zakriče: Križaj ga! 15 Pilat pa, hoteč ljudstvu ustreči, jim izpusti Baraba, a Jezusa veli bičati in ga izroči, naj ga križajo.

16 In vojaki ga odpeljejo noter na dvor, to je v sodno palačo, in skličejo vso trumo. 17 In oblečejo mu škrlatno obleko in spleto krono iz trnja in jo denejo nanj, 18 in ga začno pozdravljati: Zdrav bodi, kralj Judov! 19 In bili so ga po glavi s trstom, in pljuvali so nanj, in pripogibali so kolena ter se mu priklanjali. 20 In ko se mu nasmejajo, mu slečejo škrlatno obleko in mu oblečejo lastno njegovo oblačilo; ter ga peljejo ven, da ga križajo.

21 In prisilijo nekega mimogredočega Simona Cirenca, ki je šel s polja, očeta Aleksandrovega in Rufovega, naj mu ponese križ. 22 In pripeljejo ga na kraj Golgoto, kar se tolmači: Mesto mrtvaške glave. 23 In podajali so mu vina z miro, ali on ni vzel. 24 In razpno ga na križ in delé med seboj obleko njegovo, metaje kocko zanjo, kdo bo kaj vzel. 25 Bila pa je ura tri, ko so ga na križ razpeli. 26 In bil je napis krivde njegove napisan: Kralj Judov. 27 In z njim križajo dva razbojnika, enega njemu na desno in enega na levo. [28 In izpolnilo se je pismo, ki pravi: »In hudodelnikom je bil prištet.«] 29 In mimogredoči so ga preklinjali in majali z glavami in govorili: Aha, ki podiraš svetišče in ga v treh dneh postavljaš, 30 pomagaj sam sebi in stopi s križa! 31 Ravno tako so se mu tudi višji duhovniki posmehovali in govorili med seboj s pismarji: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. 32 Kristus, kralj Izraelov, naj stopi sedaj s križa, da bomo videli in verovali. Tudi ona, ki sta bila križana z njim, sta ga zasramovala.

33 In ko je bila ura šest, nastane tema po vsej zemlji do devete ure. 34 In ob deveti uri zavpije Jezus z močnim glasom: Eloi, Eloi, lama sabahtani? kar se tolmači: »Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil?« 35 In nekateri tistih, ki so zraven stali in slišali to, reko: Glej, Elija kliče. 36 Eden pa pohiti in namoči gobo z octom in, nataknivši jo na trst, mu da piti, rekoč: Pustite, bomo videli, če pride Elija, da ga sname. 37 Jezus pa zavpije z močnim glasom in izdahne. 38 In zagrinjalo v svetišču se pretrga na dvoje, od vrha do tal. 39 Ko je pa stotnik, ki je stal njemu nasproti, videl, da je tako zakričavši izdahnil, reče: Resnično je bil ta človek Sin Božji. 40 Bile pa so tu tudi žene, ki so od daleč gledale, med katerimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakoba manjšega in Jozejeva mati, in Salome, 41 ki so, ko je bil še v Galileji, za njim hodile in mu služile, in mnoge druge, katere so bile z njim prišle v Jeruzalem.

42 In ko se je že zvečerilo, ker je bil dan priprave, to se pravi: predsobotni dan, 43 pride Jožef iz Arimateje, velespoštovan svetovalec, ki je tudi pričakoval kraljestva Božjega, in gre srčno k Pilatu in zaprosi Jezusovo truplo. 44 Pilat se pa začudi, da je že umrl, in pokliče stotnika ter ga vpraša, je li že kaj časa mrtev. 45 In ko zve od stotnika, podari truplo Jožefu. 46 In kupivši platna, ga sname in ga zavije v platno in položi v grob, ki je bil izsekan v skali; in privali kamen grobu na vrata. 47 Marija Magdalena in Marija, mati Jozejeva, pa sta gledali, kam je bil položen.

1 In ko mine sobota, nakupijo Marija Magdalena in Marija, mati Jakobova, in Salome dišav, da bi prišle in ga pomazilile. 2 In zjutraj zgodaj prvi dan po soboti pridejo h grobu, ko je sonce izšlo. 3 In pogovarjale so se med seboj: Kdo nam odvali kamen od grobnih vrat? 4 In ko pogledajo, vidijo, da je kamen odvaljen; bil je namreč zelo velik. 5 In prišedši v grob, ugledajo mladeniča, da sedi na desni strani in je ogrnjen z belim oblačilom; in prestrašijo se. 6 On jim pa reče: Ne bojte se! Jezusa iščete Nazarečana, ki je bil križan; vstal je, ni ga tu. Glejte mesto, kamor so ga bili položili. 7 Ali pojdite, povejte učencem njegovim in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel. 8 In pridejo iz groba in naglo zbeže; zakaj strah in groza sta jih prevzela, in nikomur niso ničesar povedale, ker so se bale.

[9 Vstavši pa zgodaj prvi dan po soboti, se prikaže Jezus najprej Mariji Magdaleni, iz katere je bil izgnal sedem hudičev. 10 Ona odide in sporoči tem, ki so prej bili z njim, ki so žalovali in jokali. 11 In ko slišijo, da živi in da ga je ona videla, niso verovali.

12 Potem se razodene v drugi podobi dvema izmed njih na poti, ko sta šla na deželo.