45 In precej prisili učence svoje, naj stopijo v ladjo in se naprej prepeljejo proti Betsaidi, dokler on razpusti množico. 46 In poslovivši se od njih, odide na goro molit. 47 In ko se zvečeri, je ladja sredi morja in on sam na kopnem. 48 In zagleda jih, da se mučijo z veslanjem; pihal jim je namreč veter nasproti. In okoli četrte straže po noči pride k njim, hodeč po morju; in hotel je iti mimo njih. 49 Oni pa, videč ga, da hodi po morju, menijo, da je prikazen, in zakričé; 50 vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. In precej jih ogovori in jim reče: Srčni bodite, jaz sem, ne bojte se! 51 In stopi k njim v ladjo, in veter utihne. In presilno so se sami v sebi zavzemali; 52 kajti po tem, kar se je zgodilo pri hlebih, še niso prišli k spoznanju, temveč njih srce je odrevenelo.