15
1  Tedaj pridejo k Jezusu iz Jeruzalema pismarji in farizeji, govoreč:
2 Zakaj prestopajo učenci tvoji izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo kruh.
3 On pa odgovori in reče: Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zaradi izročila svojega?
4 Bog je namreč rekel: »Spoštuj očeta svojega in mater,« in: »Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje.«
5 Vi pa pravite: Če kdo reče očetu ali materi: V daritev bodi, s čimer bi ti jaz pomagal,
6 ni več zavezan spoštovati očeta svojega ali matere svoje. In tako ste ovrgli zapoved Božjo zaradi izročila svojega.
7 Hinavci, dobro je o vas prerokoval Izaija, govoreč:
8 »To ljudstvo me časti z ustnicami svojimi,
njih srce pa je daleč od mene.
9 Ali zastonj me časté,
učeč nauke, zapovedi človeške.«
10 In pokliče množico k sebi in jim reče: Poslušajte in umejte!
11 Ne skruni človeka to, kar prihaja v usta, temveč kar izhaja iz ust, to skruni človeka.
12 Tedaj pristopijo učenci njegovi in mu reko: Veš li, da so se farizeji, ko so slišali to besedo, spotikali?
13 On pa odgovori in reče: Vsaka rastlina, katere ni zasadil Oče moj nebeški, se bo izrovala.
14 Pustite jih! Oni so slepcem slepi vodniki. Če pa slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.
15 Peter pa odgovori in mu reče: Razloži nam to priliko!
16 Jezus pa reče: Ali ste tudi vi še nerazumni?
17 Ne umete li, da gre vse, kar prihaja v usta, v trebuh in se meče ven?
18 Kar pa prihaja iz ust, izhaja iz srca, in to skruni človeka.
19 Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.
20 To je, kar oskrunja človeka; jesti pa z neumitimi rokami ne oskrunja človeka.
|
