17 In jih pusti in gre ven iz mesta v Betanijo, in tu prenoči.
18  21,18–22: Mr 11,12–14.20–24 Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen.
19 In ugledavši kraj poti edino smokvo, pristopi k njej in ničesar ne najde na njej razen samo listje. In ji reče: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na vekomaj! In usahne smokva takoj.
|
