6 Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca, 7 pristopi k njemu žena, ki je imela alabastrovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije na glavo, ko je sedel za mizo. 8 Ko pa učenci njegovi to vidijo, se razhudé, govoreč: Čemu ta potrata? 9 To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo in izkupilo se dalo ubogim. 10 Ko pa Jezus to opazi, jim reče: Kaj nadlegujete to ženo? saj je dobro delo storila na meni. 11 Uboge namreč imate vselej pri sebi, mene pa nimate vselej. 12 Kajti s tem, da je izlila to mazilo na moje telo, me je pripravila za pokop. 13 Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.