3
1  V tistih dneh pa pride Janez Krstnik in v puščavi Judejski propoveduje,
2  govoreč: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.
3  On je namreč tisti, o katerem je povedal prerok Izaija, ki pravi:
»Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite pot Gospodu,
poravnajte steze njegove!«
4  On pa, Janez, je imel obleko svojo iz velblodje dlake in usnjen pas okoli ledja svojega, a živež njegov je bil: kobilice in divji med.
5 Tedaj je prihajal k njemu ves Jeruzalem in vsa Judeja in vsa okolica jordanska,
6 in on jih je krščeval v Jordanu, izpovedujoče grehe svoje.
7  Ko pa vidi mnogo farizejev in saducejev, da gredo h krstu njegovemu, jim reče: Gadja zalega! kdo vas je poučil, da ubežite prihodnji jezi?
8 Rodite torej sad, vreden izpokorjenja,
9  in ne domišljajte si, da bi govorili v sebi: Abrahama imamo za očeta; zakaj pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove.
10  Nastavljena je pa že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj.
11 Jaz vas krščujem z vodo za izpokorjenje, a ta, ki gre za menoj, je močnejši od mene, kateremu nisem vreden obuvala nositi: on vas bo krstil s svetim Duhom in ognjem.
12 On ima velnico v roki svoji in očedi gumno svoje in pospravi pšenico svojo v žitnico, a pleve sežge z neugasljivim ognjem.
|