1 In ko pride čez nekoliko dni zopet v Kafarnavm, začujejo, da je doma. 2 In precej se jih zbere mnogo, toliko, da niso imeli prostora tudi pred vrati ne. In govoril jim je besedo Božjo. 3 Pa pridejo in prineso k njemu mrtvoudnega, ki so ga štirje nosili. 4 In ko se mu niso mogli približati zavoljo množice, odkrijejo streho, kjer je bil; in ko so jo predrli, spuste doli posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal. 5 Ko pa vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Sin, odpuščeni so ti grehi. 6 Tam pa je sedelo nekaj pismarjev, ki so premišljali v srcih svojih: 7 Kaj ta tako govori? Boga preklinja! Kdo more odpuščati grehe, razen eden, Bog? 8 In spoznavši precej z duhom svojim, da tako premišljajo sami pri sebi, jim reče Jezus: Kaj to premišljate v srcih svojih? 9 Kaj je laže, reči mrtvoudnemu: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in vzemi posteljo svojo in hodi? 10 Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe (veli mrtvoudnemu): 11 Tebi pravim: Vstani, vzemi posteljo svojo in pojdi na dom svoj! 12 In vstane in precej vzame posteljo ter odide vpričo vseh, da se vsi čudijo in Boga hvalijo, govoreč: Nikoli nismo kaj takega videli!