|
36 In pusté množico ter ga vzemo s seboj, kakor je bil v ladji; tudi druge ladjice so bile z njim.
37 Kar nastane velik vihar, in valovi so se zaganjali v ladjo, da se je že napolnjevala.
38 In on je bil na krmi, speč na blazini; in ga zbude in mu reko: Učenik, ali ti nič ni mar, da pogibljemo?
39 In prebudivši se, zapreti vetru in reče morju: Umolkni, pomiri se! In preneha veter, in nastane velika tihota.
40 In jim reče: Kaj ste tako plašni? ali še nimate vere?
41 In velik strah jih obide, in govore med seboj: Kdo vendar je ta, da sta mu celo veter in morje pokorna?
|
