14 In ko pridejo k učencem, ugledajo veliko množico okoli njih in pismarje, da se z njimi prepirajo. 15 In vsa množica se precej, ko ga ugleda, začudi, in hité k njemu in ga pozdravljajo. 16 In jih vpraša: Kaj se prepirate z njimi? 17 In eden iz množice odgovori: Učenik, pripeljal sem k tebi sina svojega, ki ima nemega duha. 18 In kjerkoli ga zgrabi, ga meče, in on se peni in škriplje z zobmi, in se suši. Pa sem dejal učencem tvojim, naj ga izženo, a niso mogli. 19 On pa jim odgovori in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni! 20 In pripeljejo ga k njemu. Komaj ga pa duh ugleda, ga precej strese, da se zgrudi na tla ter se valja in peni. 21 In vpraša očeta njegovega: Koliko časa je, odkar se mu je to zgodilo? Ta pa reče: Od mladih nog. 22 In mnogokrat ga vrže tudi v ogenj ali v vodo, da ga pogubi. Ali, če moreš kaj, usmili se nas in pomagaj nam. 23 Jezus pa mu reče: Če moreš kaj! Vse je mogoče tistemu, ki veruje. 24 Precej zavpije dečkov oče in s solzami reče: Verujem, Gospod, pomagaj neveri moji! 25 Videč pa Jezus, da se steka ljudstvo, zapreti nečistemu duhu, rekoč mu: Duh nemi in gluhi, jaz ti ukazujem, zapusti ga in ne pridi več vanj! 26 In zakriči in ga močno strese in izide iz njega. In deček postane kakor mrtev, tako da mnogi pravijo, da je umrl. 27 Jezus pa ga prime za roko in ga vzdigne; in vstal je. 28 In ko pride v hišo, ga vprašajo učenci njegovi na samem: Kako, da ga mi nismo mogli izgnati? 29 In reče jim: Ta rod ne more iziti z ničimer razen z molitvijo in postom.