21
1  In ko se približajo Jeruzalemu in pridejo v Betfago k Oljski gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca
2 in jima reče: Pojdita v vas, ki je vama nasproti, in precej najdeta oslico privezano in žrebe z njo: odvežita ju in pripeljita k meni.
3 In če vama kdo kaj reče, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju pošlje.
4 To pa se je zgodilo, da se izpolni, kar je rečeno po preroku, ki pravi:
5 »Povejte hčeri sionski:
Glej, kralj tvoj prihaja k tebi
krotak in sedi na oslici
in žrebetu oslice pod jarmom.«
6 In učenca gresta ter storita, kakor jima je Jezus ukazal:
7 pripeljeta oslico in žrebe. In polože nanju oblačila svoja, in on sede nanje.
8 Mnogo ljudstva pa pogrne oblačila svoja po poti, a drugi sekajo veje z dreves ter jih steljejo po poti.
9 In množice, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo glasno, govoreč: Hosana  T. j. Daj rešitev (iz Ps 118,25). sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem! Hosana na višavah!
10 In ko pride v Jeruzalem, se vznemiri vse mesto in govoré: Kdo je ta?
11 Ljudstvo pa pravi: Ta je prerok Jezus iz Nazareta v Galileji.
12 In Jezus pride v tempelj Božji in izžene vse, ki so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole tistim, ki so prodajali golobe,
13 in jim reče: Pisano je: »Dom moj naj se imenuje dom molitve,« a vi delate iz njega razbojniško jamo.
14 In pristopijo k njemu v templju slepci in hromci, in jih ozdravi.
15 Ko pa vidijo višji duhovniki in pismarji čudeže, ki jih dela, in otroke, da kličejo v templju in govoré: Hosana sinu Davidovemu! se razjeze
16 in mu reko: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Seveda. Ali niste nikoli brali: »Iz ust nedoraslih in dojencev si pripravil sebi hvalo«?
17 In jih pusti in gre ven iz mesta v Betanijo, in tu prenoči.
18 21,18–22: Mr 11,12–14.20–24 Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen.
19 In ugledavši kraj poti edino smokvo, pristopi k njej in ničesar ne najde na njej razen samo listje. In ji reče: Nikoli več naj ne bo na tebi sadu na vekomaj! In usahne smokva takoj.
20 In videč to, se začudijo učenci in reko: Kako naglo je usahnila smokva!
21 Jezus pa odgovori in jim reče: Resnično vam pravim: Če imate vero in ne dvomite, ne boste samo storili, kar se je zgodilo na tej smokvi, ampak če tudi rečete tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje! se zgodi.
22 In vse, česarkoli v molitvi prosite, če verujete, boste prejeli.
23 In ko je prišel v tempelj in učil, pristopijo k njemu višji duhovniki in starešine ljudstva, govoreč: S kakšno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast?
24 Jezus pa odgovori in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo, in če mi jo poveste, povem tudi jaz vam, s kakšno oblastjo to delam.
25 Odkod je bil krst Janezov? iz nebes ali od ljudi? Oni pa so sami pri sebi premišljevali in govorili: Če rečemo: Iz nebes, nam poreče: Zakaj mu torej niste verovali?
26 Če pa rečemo: Od ljudi – se bojimo ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za preroka.
27 In odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.
28 Kaj se vam pa zdi? Neki človek je imel dva sina, in pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu!
29 On pa odgovori in reče: Nočem. Potem se pa skesa in gre.
30 In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovori in reče: Pojdem, gospod! A ni šel.
31 Kateri teh dveh je izpolnil voljo očetovo? Reko mu: Prvi. Jezus jim reče: Resnično vam pravim, da se rinejo cestninarji in nečistnice pred vami v kraljestvo Božje.
32 Kajti prišel je k vam Janez po poti pravičnosti, in niste mu verjeli; cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi pa, dasi ste to videli, se še potem niste skesali, da bi mu bili verjeli.
33 Čujte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil s plotom in izkopal v njem klet in sezidal stolp ter ga izročil vinogradnikom in odpotoval.
34 Ko se pa približa čas sadu, pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmo pridelke njegove.
35 A vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepo, drugega ubijejo, a še drugega posujejo s kamenjem.
36 Zopet pošlje druge hlapce, ki jih je bilo več od prvih, in z njimi store ravno tako.
37 Potem pa pošlje k njim sina svojega, rekoč: Sina mojega se bodo bali.
38 Ko pa ugledajo vinogradniki sina, reko med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in prilastimo si dediščino njegovo!
39 Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda in ubijejo.
40 Kadar pride torej gospodar vinogradov, kaj bo storil tem vinogradnikom?
41 Reko mu: Hudobneže te hudo pogubi in vinograd svoj izroči drugim vinogradnikom, ki mu bodo dajali sad ob svojem času.
42 Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismu:
»Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
ta je postal glava voglu;
od Gospoda se je to zgodilo,
in čudno je v očeh naših.«
43 Zato vam pravim, da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove. [ 44 In kdor na ta kamen pade, se razbije, a na kogar on pade, ga razdrobi.]
45 In ko slišijo višji duhovniki in farizeji prilike njegove, spoznajo, da govori o njih.
46 In radi bi ga bili ujeli, ali zboje se množic, ker so ga vsi imeli za preroka.
|
