1 Ko pa napoči jutro, se posvetujejo vsi višji duhovniki in starešine ljudstva zoper Jezusa in sklenejo, da ga izroče smrti. 2 In ga zvežejo in odpeljejo ter izroče deželnemu poglavarju Pilatu.

3 Tedaj se Juda, izdajalec njegov, videč, da so ga obsodili, skesa in vrne trideset srebrnikov višjim duhovnikom in starešinam, 4 rekoč: Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri. Oni pa reko: Kaj nam mar? Ti glej! 5 In vrže srebrnike v svetišče in pobegne; ter odide in se obesi. 6 Višji duhovniki pa vzemo srebrnike in reko: Ne smemo jih dejati v tempeljski zaklad, ker so krvav denar. 7 Posvetovali so se pa in kupili zanje lončarjevo njivo za pokopališče tujcem. 8 Zato se imenuje tista njiva ›Krvava njiva‹ do današnjega dne. 9 Tedaj se je izpolnilo, kar je rečeno po preroku Jeremiju, ki pravi: »In vzeli so trideset srebrnikov, ceno cenjenega, ki so ga cenili nekateri sinov Izraelovih, 10 in so jih dali za lončarjevo polje, kakor mi je naročil Gospod.«

11 A Jezus je stal pred poglavarjem. In vpraša ga poglavar, rekoč: Si ti kralj Judov? Jezus pa mu reče: Ti praviš. 12 In ko ga višji duhovniki in starešine tožijo, ne odgovori ničesar. 13 Tedaj mu reče Pilat: Ne slišiš li, kaj vse zoper tebe pričajo? 14 In ni mu odgovoril ne na eno besedo, da se je poglavar zelo čudil.

15 Na praznik pa je imel poglavar navado, da je izpustil ljudstvu enega jetnika, katerega so hoteli. 16 Imeli so pa takrat glasovitega jetnika, ki mu je bilo ime Baraba. 17 Ko se torej zbero, jim reče Pilat: Katerega hočete, da vam izpustim? Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus? 18 Kajti vedel je, da so mu ga izdali iz zavisti. 19 Ko pa sedi na sodnem stolu, pošlje k njemu žena njegova, rekoč: Ničesar ne imej opraviti s tem pravičnim, kajti veliko sem pretrpela danes v spanju zavoljo njega. 20 A višji duhovniki in starešine pregovore množice, naj zahtevajo Baraba, Jezusa pa pogube. 21 Poglavar pa izpregovori in reče: Katerega teh dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa reko: Baraba! 22 Reče jim Pilat: Kaj naj storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus? Vsi mu reko: Križaj ga! 23 Poglavar pa reče: Kaj pa je hudega storil? Oni pa še bolj vpijejo: Križaj ga! 24 Ko torej Pilat vidi, da nič ne opravi, ampak da nastaja še večji hrup, vzame vode in si umije roke pred ljudstvom, rekoč: Nedolžen sem pri krvi tega pravičnega. Vi glejte! 25 In vse ljudstvo odgovori in reče: Kri njegova pridi na nas in na naše otroke! 26 Tedaj jim izpusti Baraba; Jezusa pa, ko ga je dal bičati, izroči, naj ga križajo.

27 Tedaj vzemo poglavarjevi vojščaki Jezusa v sodno palačo in zbero zoper njega vso trumo; 28 in ga slečejo in mu oblečejo škrlaten plašč. 29 In spleto krono iz trnja in mu jo denejo na glavo in trst v desnico njegovo, ter poklekujejo pred njim in ga zasramujejo, govoreč: Zdrav bodi, kralj Judov! 30 In pljujejo nanj in vzemo trst in ga bijejo po glavi. 31 In ko se mu nasmejajo, mu slečejo plašč in mu oblečejo njegovo obleko; ter ga odpeljejo, da ga križajo.

32 Gredoč pa iz mesta, naleté na človeka iz Cirene, po imenu Simona; tega prisilijo, naj mu ponese križ. 33 In ko pridejo na mesto, ki se imenuje Golgota, kar se pravi: Mesto mrtvaške glave, 34 mu dado piti vina, mešanega z žolčem; in ko je okusil, ni hotel piti. 35 Ko ga pa razpno na križ, si razdele obleko njegovo, metaje kocko. 36 In sedejo tam in ga stražijo. 37 In denejo mu nad glavo krivdo njegovo napisano: Ta je Jezus, kralj Judov. 38 Tedaj križajo z njim dva razbojnika, enega na desno in enega na levo. 39 A mimohodeči so ga preklinjali, majoč z glavami svojimi 40 in govoreč: Ti, ki podiraš svetišče in ga v treh dneh postavljaš, pomagaj sam sebi! Če si Sin Božji, stopi s križa! 41 Enako so ga pa zasramovali tudi višji duhovniki s pismarji in s starešinami in govorili: 42 Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kralj Izraelov je, naj stopi sedaj s križa, in verovali mu bomo. 43 Zaupal je v Boga, naj ga reši sedaj, če ga ima rad; saj je rekel: Sin Božji sem. 44 Ravno tako sta ga zasramovala tudi razbojnika, ki sta bila z njim križana.

45 Od šeste ure pa nastane tema po vsej zemlji do devete ure. 46 A okoli devete ure zavpije Jezus z močnim glasom, rekoč: Eli, Eli, lama sabahtani? to je: Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? 47 In ko slišijo to nekateri tistih, ki so tam stali, reko: Ta kliče Elija. 48 In precej pohiti eden izmed njih in vzame gobo in jo namoči z octom in natakne na trst, ter mu daje piti. 49 Drugi pa pravijo: Pusti, da vidimo, če pride Elija in ga reši. 50 Jezus pa zopet zavpije z močnim glasom in izdahne duha. 51 In glej, zagrinjalo v svetišču se pretrga na dvoje od vrha do tal; in zemlja se potrese, in skale se razpokajo, 52 in grobi se odpro in mnoga trupla svetnikov, ki so bili zaspali, se obude, 53 in izšedši iz grobov po vstajenju njegovem, pridejo v sveto mesto in se prikažejo mnogim. 54 Stotnik pa in kateri so z njim stražili Jezusa, videč potres in kar se je godilo, se zelo prestrašijo in reko: Resnično je bil ta Sin Božji. 55 Bile so pa tam in so od daleč gledale mnoge žene. Te so bile prišle za Jezusom iz Galileje in so mu stregle. 56 Med njimi je bila Marija Magdalena in Marija, Jakobova in Jozejeva mati, in mati Zebedejevih sinov.

57 Ko se je pa zvečerilo, pride bogat človek iz Arimateje, po imenu Jožef, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. 58 Ta pristopi k Pilatu in prosi za Jezusovo truplo. Tedaj zapove Pilat, naj mu ga izroče. 59 In Jožef vzame Jezusovo truplo in ga zavije v čisto platno 60 in ga položi v novi svoj grob, ki ga je bil izsekal v skali, in privalivši velik kamen grobu na vrata, odide. 61 Bila je pa tam Marija Magdalena in druga Marija, sedeč grobu nasproti.

62 Drugi dan pa, ki je za dnem pripravljanja, se zbero višji duhovniki in farizeji pri Pilatu, 63 govoreč: Gospod, spomnili smo se, da je ta slepar, ko je še živel, dejal: Čez tri dni vstanem od smrti. 64 Zapovej torej, naj se grob zavaruje do tretjega dne, da morda ne pridejo učenci njegovi in ga ukradejo ter reko ljudstvu: Vstal je od mrtvih; in zadnje sleparstvo bo hujše od prvega. 65 Pilat pa jim reče: Vzemite stražo, pojdite, dobro zavarujte, kakor veste. 66 Oni pa odidejo in ko zapečatijo kamen, zavarujejo grob s stražo.