1 Zgodi se pa, ko so zvedeli Sanbalat, Tobija in Gesem Arabec in drugi naših sovražnikov, da sem dozidal obzidje ter da v njem ni bilo več vrzeli (dasi še nisem do tedaj obesil durnic na vrata), 2 da pošljeta k meni Sanbalat in Gesem ter sporočita: Pridi, in naj se snidemo v kateri vasi na Onski ravnini. Ona sta pa mislila storiti mi hudo. 3 In pošljem sle in jima sporočim: Opravljam veliko delo, ne morem priti tja doli. Čemu naj počiva delo, če bi ga popustil in prišel doli k vam? 4 Štirikrat sta k meni poslala z istimi besedami, in odgovarjal sem jima na ta način. 5 Tedaj pošlje Sanbalat petič istotako hlapca svojega k meni z odprtim listom v roki, 6 v katerem je bilo pisano: Pripoveduje se med narodi, in Gesem to pravi, da se ti in Judje mislite izneveriti; zato gradiš obzidje, in ti jim hočeš biti kralj, kakor se govori. 7 In postavil si tudi preroke, da oznanjajo o tebi v Jeruzalemu, govoreč: Kralj je na Judovem! In sedaj lahko zasliši kralj to, kar se govori. Sedaj torej pridi, da se posvetujemo skupaj! 8 Nato pošljem k njemu in sporočim: Nič takega se ni zgodilo, kar ti praviš, temveč v srcu svojem si to izmislil. 9 Zakaj vsi oni so nas hoteli prestrašiti, češ, da bodo roke naše nehale od dela, da se ne dovrši. – Sedaj pa, Bog, pokrepčaj moje roke!

10 In šel sem v hišo Semaja, sinu Delaja, sinu Mehetabela, ki se je bil zaklenil. In on je rekel: Snidiva se v hiši Božji, sredi templja, in zapriva duri templjeve; zakaj pridejo, da te umore, po noči pridejo, da te ubijejo! 11 Jaz pa sem dejal: Mož, kakršen sem jaz, naj beži? In kako bi smel tak, kakršen sem jaz, iti v tempelj, da ostane živ? Ne pojdem vanj! 12 In razpoznal sem, da ga ni poslal Bog, temveč govoril je to prerokovanje zoper mene, in Tobija in Sanbalat sta mu bila dala denarja 13 in je bil najet v ta namen, da se zbojim in storim tako in se pregrešim in da bi imela kaj hudega poročati, da bi me mogla zasramovati. 14 Spominjaj se, moj Bog, Tobija in Sanbalata, primerno tem njiju delom, in tudi prerokinje Noadije in drugih prerokov, ki so me hoteli spraviti v strah.

15 In obzidje je bilo dokončano petindvajseti dan meseca Elula, v dvainpetdesetih dneh. 16 In ko so to slišali vsi sovražniki naši, so se zbali vsi pogani, ki so živeli okoli nas, in bili so zelo uplašeni sami v sebi, kajti spoznali so, da je to delo dognal Bog.

17 Tudi so v teh dneh plemenitniki Judovi pošiljali mnogo listov Tobiju, jim pa so dohajali listi od Tobija. 18 Dosti jih je namreč bilo na Judovem, ki so se z njim bili s prisego zvezali, ker je bil zet Sekanija, sinu Arahovega, in se je sin njegov Johanan oženil s hčerjo Mesulama, sinu Berekijevega. 19 Govorili so tudi vpričo mene o njegovih dobrih dejanjih in njemu skrivaj donašali besede moje; in Tobija je pošiljal liste, da bi me spravil v strah.