Blagor mu, komur so odpuščeni prestopki,

čigar greh je prikrit.

2 Blagor človeku, ki mu Gospod ne všteva krivice

in čigar duh nima v sebi zvijače.

3 Ko sem molčal, so perele kosti moje

vsled stoka mojega po cele dneve.

4 Ker po dnevi in po noči je bila težka nad mano roka tvoja,

da se mi je sok životni sušil kakor v poletni vročini.     (Sela.)

5 Greh svoj sem ti razodel

in krivice svoje nisem prikril;

dejal sem: Izpovedam se prestopkov svojih Gospodu.

In ti si odpustil krivdo mojega greha.     (Sela.)

6 Zato naj te ponižno prosi vsak pobožni

ob času, ko te lahko najde;

zares, ko pride povodenj velikih vodá,

njega ne doseže.

7 Ti si zavetje meni;

stiske me obraniš,

s pesmimi oproščenja me obdaš.     (Sela.)

8 Jaz ti dam razumnost

in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš;

svetoval ti bom, v te vpirajoč svoje oko.

9 Ne bodite kakor konj, kakor mezeg brez razuma,

ki jima je z uzdo in vajetom, njiju opravo, brzdati gobec,

sicer se ti ne pokorita.

10 Mnoge bolečine zadenejo brezbožnika;

kdor pa stavi upanje v Gospoda, njega obdaja milost.

11 Veselite se v Gospodu in radujte, pravični,

in glasno pojte vsi, ki ste pravega srca.