17 Potem je faraon govoril Jožefu: »V svojih sanjah, glej, sem stal na bregu Nila.
18 In glej, iz Nila je stopilo sedem rejenih in lepih krav in se paslo v ločju.
19 In glej, za njimi je stopilo iz Nila še sedem drugih, zelo mršavih, zelo grdih in kilavih krav. V vsej egiptovski deželi nisem videl tako grdih krav.
20 In te kilave in grde krave so požrle sedem rejenih krav.
21 Tako so jih požrle, a se jim ni poznalo, da bi jim prišle v trebuh; videti so bile grde kakor prej. Nato sem se prebudil.
22 In spet sem videl v sanjah: glej, sedem polnih in lepih klasov je rastlo na enem steblu.
23 In glej, za njimi je poganjalo sedem drugih, suhih, drobnih, ki jih je osmodil vzhodni veter.
24 In drobni klasi so pogoltnili sedem lepih klasov. To sem povedal čarovnikom, a ni bilo nobenega, ki bi mi znal to razložiti.«
25 Jožef je tedaj rekel faraonu: »Faraonove sanje so le ene. Bog je faraonu naznanil, kaj hoče storiti.
26 Sedem lepih krav je sedem let in sedem lepih klasov je sedem let; sanje so le ene.
27 Sedem mršavih in grdih krav, ki so stopale za njimi, je sedem let, in sedem drobnih klasov, ki jih je osmodil vzhodni veter, je sedem let lakote.
28 To je tisto, kar sem rekel faraonu: Bog je faraonu pokazal, kaj hoče storiti.
29 Prišlo bo sedem let velikega obilja po vsej egiptovski deželi.
30 Za njimi pa nastopi sedem let lakote in pozabljeno bo vse obilje v egiptovski deželi in lakota bo izčrpala deželo.
31 Deželi se obilje ne bo poznalo zaradi lakote, ki bo prišla potem; kajti zelo bo pritiskala.
32 Da so se sanje faraonu ponovile, pomeni, da je to Bog trdno sklenil in bo to prav kmalu tudi storil.
|