1 Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovem slovesu, je prišla v Jeruzalem, da bi Salomona preizkušala z ugankami; imela je zelo veliko spremstvo, kamele so nosile dišave, veliko zlata in dragih kamnov. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim pogovarjala o vsem, kar ji je ležalo na srcu. 2 Salomon ji je pojasnil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila Salomonu zakrita in katere bi ji ne bil pojasnil. 3 Ko je kraljica iz Sabe videla Salomonovo modrost in hišo, ki jo je sezidal, 4 pa jedi na njegovi mizi, kako sedijo njegovi dostojanstveniki in strežejo njegovi služabniki, pa njihova oblačila, točaje in njihova oblačila in njegovo žgalno daritev, ki jo je daroval v Gospodovi hiši, je strmela.

5 Rekla je kralju: »Kako res je, kar sem slišala o tvojih dosežkih in tvoji modrosti v svoji deželi! 6 Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. A glej, še pol mi niso povedali o veličini tvoje modrosti; tako presegaš sloves, o katerem sem slišala. 7 Blagor tvojim možem, blagor tem tvojim služabnikom, ki venomer stojijo pred tabo in poslušajo tvojo modrost. 8 Naj bo slavljen Gospod, tvoj Bog, ki je imel veselje nad teboj in te je posadil na svoj prestol kot kralja v službi Gospoda, tvojega Boga. Ker tvoj Bog ljubi Izraela in ga hoče ohraniti na veke, te je določil za kralja nad njimi, da bi uveljavljal pravico in pravičnost.« 9 Potem je dala kralju sto dvajset talentov zlata ter silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar ni bilo takih dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe podarila kralju Salomonu.

10 Tudi Hirámovi in Salomonovi služabniki, ki so dovažali zlato iz Ofírja, so pripeljali sándalov les in drage kamne. 11 Kralj je iz sandalovine napravil stopnice za Gospodovo hišo in v kraljevo hišo ter citre in harfe za pevce. Kaj takega prej ni bilo videti v Judovi deželi.

12 Kralj Salomon pa je kraljici iz Sabe dal vse, česar si je zaželela in za kar je prosila – veliko več od tistega, kar je sama prinesla kralju. Potem se je odpravila in se s služabniki vrnila v svojo deželo.

13 Zlato, ki se je letno stekalo k Salomonu, je tehtalo šeststo šestinšestdeset zlatih talentov, 14 poleg tega, kar so prinašali trgovci in prekupčevalci. Tudi vsi arabski kralji in deželni upravitelji so prinašali Salomonu zlata in srebra.

15 Kralj Salomon je napravil dvesto ščitov iz kovanega zlata: šeststo šeklov kovanega zlata je šlo za vsakega; 16 in tristo ščitkov iz kovanega zlata: za vsak ščitek je šlo tristo šeklov zlata. Kralj jih je spravil v hišo libanonskega gozda. 17 Nadalje je kralj napravil velik slonokoščen prestol in ga prevlekel s čistim zlatom. 18 Prestol je imel šest stopnic in zlat podnožnik, ki so bili pritrjeni nanj. Na obeh straneh sedeža sta bili naslonjali za roke; ob naslonjalih sta stala dva leva, 19 dvanajst levov pa je stalo na šesterih stopnicah na obeh straneh. Kaj takega niso naredili še v nobenem kraljestvu. 20 Tudi vse posode za pitje je imel kralj Salomon iz zlata in vsa oprema v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata. Srebro v Salomonovih dneh ni bilo kaj dosti cenjeno. 21 Kralj je imel namreč ladje, ki so s Hirámovimi služabniki plule v Taršíš; po enkrat na tri leta so prihajale taršíške ladje in dovažale zlato, srebro, slonovino, opice in pavijane.

22 Tako je kralj Salomon prekašal vse kralje na zemlji po bogastvu in modrosti. 23 Vsi kralji na zemlji so ga želeli videti, da bi slišali modrost, ki mu jo je Bog položil v srce. 24 Vsak je prinesel svoje darilo: srebrne in zlate predmete, oblačila, orožje, dišave, konje in mezge, in sicer iz leta v leto.

25 Salomon je premogel štiri tisoč pregraj za konje, prav toliko bojnih voz in dvanajst tisoč konjenikov. Nastanil jih je v mestih za bojne vozove in pri sebi v Jeruzalemu. 26 Gospodoval je nad vsemi kralji od veletoka do filistejske dežele in egiptovske meje. 27 Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šéfeli. 28 Konje so za Salomona uvažali iz Egipta in od vsepovsod.

29 Preostala Salomonova dela, od prvih do zadnjih – mar niso zapisana v delih preroka Natána, v prerokovanju Ahíja iz Šila in v videnjih vidca Jedója v zvezi z Nebátovim sinom Jerobeámom? 30 Salomon je kraljeval v Jeruzalemu nad vsem Izraelom štirideset let. 31 Potem je Salomon legel k svojim očetom. Pokopali so ga v mestu njegovega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Roboám.

1 Roboám je šel v Sihem; v Sihem je namreč prišel ves Izrael, da bi ga postavil za kralja. 2 Ko pa je za to izvedel Nebátov sin Jerobeám, ki je bil v Egiptu, kamor je zbežal pred kraljem Salomonom, se je vrnil iz Egipta. 3 Poslali so ponj in ga poklicali. Jerobeám in ves Izrael sta prišla k Roboámu, ga nagovorila in rekla: 4 »Tvoj oče nam je otežil jarem; olajšaj nam zdaj trdo službo svojega očeta in težki jarem, ki nam ga je naložil, pa ti bomo služili.« 5 Rekel jim je: »Čez tri dni se vrnite k meni!« In ljudstvo je odšlo.

6 Kralj Roboám se je posvetoval s starešinami, ki so bili v službi pri njegovem očetu Salomonu, ko je še živel, in je rekel: »Kako svetujete, da odgovorim temu ljudstvu?« 7 Spregovorili so in mu rekli: »Če boš dober do ljudstva, jim ugodil in jim govoril prijazne besede, bodo tvoji služabniki vse dni.« 8 Toda zavrgel je nasvet, ki so mu ga dali stari, in se posvetoval z mladimi, ki so zrasli z njim in bili zdaj v njegovi službi. 9 Rekel jim je: »Kaj svetujete, da odgovorim temu ljudstvu, ki mi je govorilo in reklo: ›Olajšaj jarem, ki nam ga je naložil tvoj oče‹?« 10 Mladi, ki so zrasli z njim, so spregovorili in mu rekli: »Takole reci temu ljudstvu, ki ti je govorilo in reklo: ›Tvoj oče nam je jarem otežil, ti pa nam ga olajšaj!‹; takole jim reci: ›Moj mezinec je debelejši kakor ledja mojega očeta. 11 No, moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa bom vaš jarem še obtežil. Moj oče vas je ustrahoval z biči, jaz pa vas bom s škorpijoni.‹«

12 Tretji dan je prišel Jerobeám z vsem ljudstvom k Roboámu, kakor je kralj govoril in rekel: »Tretji dan se vrnite k meni!« 13 Kralj jim je trdo odgovoril. Nasvet starih je namreč kralj Roboám zavrgel 14 in jim po nasvetu mladih govoril in rekel: »Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa ga bom še obtežil. Moj oče vas je ustrahoval z biči, jaz pa vas bom s škorpijoni.« 15 Kralj torej ni poslušal ljudstva; vmes je namreč posegel Bog, da Gospod uresniči besedo, ki jo je po Ahíju iz Šila govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu.

16 Ko je ves Izrael videl, da jih kralj noče poslušati, je ljudstvo kralju odvrnilo in reklo: