1 Tedaj so prišli vsi Izraelovi rodovi k Davidu v Hebrón in rekli: »Glej, tvoja kost smo in tvoje meso. 2 Že prej, ko je bil Savel kralj čez nas, si ti vodil Izraela na vojsko in nazaj. Tebi je Gospod rekel: ›Ti boš pasel moje ljudstvo Izraela in boš vladar čez Izraela.‹«

3 Vsi Izraelovi starešine so prišli h kralju v Hebrón in kralj David je v Hebrónu sklenil z njimi zavezo pred Gospodom. Mazilili so Davida za kralja čez Izraela. 4 David je imel trideset let, ko je postal kralj, in je kraljeval štirideset let. 5 V Hebrónu je kraljeval Judu sedem let in šest mesecev, v Jeruzalemu pa je kraljeval triintrideset let vsemu Izraelu in Judu.

6 Kralj je šel s svojimi možmi v Jeruzalem proti Jebusejcem, ki so prebivali v deželi. Rekli so Davidu: »Ne prideš sem noter, marveč te bodo slepi in hromi pregnali;« mislili so: »David ne bo prišel noter.« 7 Vendar je David osvojil utrdbo Sion, to je Davidovo mesto. 8 Tisti dan je David rekel: »Kdor koli hoče premagati Jebusejce, mora doseči jašek. Hrome in slepe sovraži Davidova duša.« Zato pravijo: »Slepi in hromi ne prideta v hišo.«

9 David se je nastanil v utrdbi. Imenoval jo je Davidovo mesto. Potem ga je David pozidal krog in krog od Milója navznoter. 10 Tako je David vedno bolj napredoval v moči, kajti z njim je bil Gospod, Bog nad vojskami.

11 Tirski kralj Hirám je poslal sle k Davidu in cedrovino, tesarje in kamnoseke in so Davidu sezidali hišo. 12 David je spoznal, da ga je Gospod potrdil za kralja čez Izraela, ker je bilo njegovo kraljestvo tako povišano zaradi njegovega ljudstva Izraela.

13 Ko je David prišel iz Hebróna, si je vzel še več stranskih žená in žená iz Jeruzalema. Tako se je Davidu rodilo še več sinov in hčera. 14 Tole so imena tistih, ki so se mu rodili v Jeruzalemu: Šamúa, Šobáb, Natán, Salomon, 15 Jibhár, Elišúa, Nefeg, Jafíja, 16 Elišamá, Eljadá in Elifélet.

17 Ko so Filistejci slišali, da so Davida mazilili za kralja čez Izraela, so vsi Filistejci šli Davida iskat. Ko je David to slišal, je šel v trdnjavo. 18 Filistejci so prišli in se razporedili v dolini Rafájevcev. 19 David je vprašal Gospoda: »Ali naj grem proti Filistejcem? Mi jih boš dal v roko?« Gospod je rekel Davidu: »Pojdi! Kajti gotovo ti bom dal Filistejce v roko.« 20 Tako je prišel David v Báal Peracím. Tam jih je David porazil. Rekel je: »Gospod je prebil moje sovražnike pred menoj, kakor se prebijejo vode.« Zato se tisti kraj imenuje Báal Peracím. 21 Pustili so tam svoje malike, David in njegovi možje pa so jih odnesli.

22 Filistejci so vnovič prišli in se razporedili v dolini Rafájevcev. 23 Ko je David vprašal Gospoda, mu je rekel: »Ne hodi za njimi! Obidi jih od zadaj in udari nanje izza balzamovih dreves. 24 Ko boš zaslišal šum korakov po vrheh balzamovih dreves, tedaj napadi, kajti tedaj pojde Gospod pred teboj, da porazi filistejsko vojsko.« 25 David je storil tako, kakor mu je Gospod zapovedal. Tolkel je Filistejce od Gebe do vhoda v Gezer.

1 David je spet zbral vse izbrane v Izraelu, trideset tisoč mož. 2 Vzdignil se je in šel z vsem ljudstvom, ki je bilo z njim, iz Baále Judove, da bi od tam pripeljal Božjo skrinjo, ki se imenuje po imenu Gospoda nad vojskami, ki prestoluje na kerubih. 3 Božjo skrinjo so peljali na novem vozu in jo spravili iz Abinadábove hiše, ki je bila na griču. Abinadábova sinova Uzá in Ahjó sta peljala novi voz. 4 Z Božjo skrinjo so ga odpeljali iz Abinadábove hiše, ki je bila na griču. Ahjó je hodil pred skrinjo. 5 David in vsa Izraelova hiša sta rajala pred Gospodom ob vseh glasbilih iz cipresovine, ob citrah, harfah, bobnih, kraguljčkih in ob cimbalah.

6 Ko so prišli k Nahónovemu mlatišču, je Uzá iztegnil roko k Božji skrinji in jo podržal, ker sta jo vola nagnila. 7 Tedaj se je vnela Gospodova jeza nad Uzájem in Bog ga je tam udaril zaradi nepremišljenega dejanja; umrl je tam poleg skrinje Božje. 8 David se je vznemiril, ker je Gospod udaril Uzája. Tisti kraj pa se od tega dne imenuje Perec Uzá. 9 Tisti dan se je David ustrašil Gospoda in je rekel: »Kako naj pride Gospodova skrinja k meni?« 10 Zato David ni hotel spraviti Gospodove skrinje k sebi v Davidovo mesto. David jo je dal odpeljati v hišo Gačana Obéd Edóma. 11 Tako je Gospodova skrinja ostala tri mesece v hiši Gačana Obéd Edóma. Gospod pa je blagoslovil Obéd Edóma in vso njegovo hišo.

12 Sporočili so kralju Davidu in rekli: »Gospod je blagoslovil hišo Obéd Edóma in vse, kar ima, zaradi skrinje Božje.« David je tedaj šel in z veseljem prenesel skrinjo Božjo iz Obéd Edómove hiše v Davidovo mesto. 13 Ko so nosilci Gospodove skrinje naredili šest korakov, je daroval vola in pitano tele. 14 David je na vso moč rajal pred Gospodom. Bil je opasan s platnenim efódom. 15 Tako je David z vso Izraelovo hišo prenesel Gospodovo skrinjo med vzklikanjem in trobljenjem.

16 Ko je Gospodova skrinja prišla v Davidovo mesto, je Savlova hči Mihála gledala skoz okno in videla kralja Davida, kako poskakuje in raja pred Gospodom, in ga je zaničevala v svojem srcu.

17 Prinesli so Gospodovo skrinjo in jo postavili na njeno mesto sredi šotora, ki ga je David razpel zanjo. Nato je David daroval pred Gospodom žgalne in mirovne daritve. 18 Ko je David dokončal darovanje žgalnih in mirovnih daritev, je blagoslovil ljudstvo v imenu Gospoda nad vojskami. 19 Razdelil je vsemu ljudstvu, vsej Izraelovi množici, možem in ženam, vsakemu hleb kruha, kos mesa in kolač iz suhega grozdja. Potem je vse ljudstvo odšlo, vsak v svojo hišo.

20 Ko se je David vrnil, da bi blagoslovil svojo hišo, je prišla Savlova hči Mihála Davidu naproti in rekla: »Kako se je danes poveličal Izraelov kralj, ki se je danes razgaljal pred očmi dekel svojih hlapcev, kakor se razgalja kdo izmed prostakov!« 21 David pa je rekel Miháli: »Pred Gospodom, ki me je izvolil raje kakor tvojega očeta in vso njegovo hišo, da me je postavil za kneza čez Gospodovo ljudstvo, čez Izraela, da, pred Gospodom bom rajal, 22 čeprav se bom še bolj kakor zdaj ponižal in bom ponižan v svojih očeh! A pri deklah, o katerih si govorila, pri njih bom počaščen.« 23 Savlova hči Mihála pa ni imela otroka do dneva svoje smrti.

1 Ko je kralj prebival v svoji hiši in mu je Gospod naklonil mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog, 2 je kralj rekel preroku Natánu: »Glej vendar, jaz stanujem v cedrovi hiši, skrinja Božja pa stanuje sredi šotorskega pregrinjala.« 3 Natán je rekel kralju: »Pojdi, stori vse, kar je v tvojem srcu, kajti Gospod je s teboj!«

4 A še tisto noč se je Natánu zgodila Gospodova beseda, rekoč: 5 »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: Tako govori Gospod: Mi boš mar ti zidal hišo za stanovanje? 6 Saj nisem prebival v hiši od dne, ko sem Izraelove sinove izpeljal iz Egipta, do tega dne, temveč sem hodil z njimi v šotoru in prebivališču. 7 Kjer koli sem hodil med vsemi Izraelovimi sinovi, sem mar rekel kateremu izmed Izraelovih rodovnih poglavarjev, ki sem jih postavil za pastirje svojega ljudstva Izraela: ›Zakaj mi niste postavili cedrove hiše?‹ 8 Zdaj torej tako povej mojemu služabniku Davidu: Tako govori Gospod nad vojskami: Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil vladar mojemu ljudstvu Izraelu. 9 Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom veliko ime, ki bo enako imenu velikašev na zemlji. 10 Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga zasadil vanj, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga krivičneži ne bodo več stiskali kakor nekdaj, 11 od dneva, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. Naklonil ti bom mir pred vsemi tvojimi sovražniki. Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod naredil hišo. 12 Ko se ti dopolnijo dnevi in boš legel k svojim očetom, bom povzdignil tvojega potomca, ki bo izšel iz tvojega telesa, in bom utrdil njegovo kraljestvo. 13 Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke. 14 Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Če se pregreši, ga bom kaznoval s človeško šibo in z udarci človeških sinov. 15 A svoje milosti mu ne bom odtegnil, kakor sem jo odtegnil Savlu, ki sem ga odstranil pred teboj. 16 Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke in tvoj prestol bo utrjen na veke.«

17 Po vseh teh besedah in po vsem tem videnju je Natán govoril Davidu.

18 Tedaj je kralj David prišel, se usedel pred Gospodom in rekel: »Kdo sem jaz, Gospod Bog, in kaj je moja hiša, da si me pripeljal do sèm? 19 A to je še premalo v tvojih očeh, Gospod Bog; govoril si o hiši svojega služabnika tudi za daljno prihodnost. Je to človeški zakon, Gospod Bog? 20 Pa kaj naj ti David še dalje govori? Saj poznaš svojega služabnika, Gospod Bog. 21 Zaradi svoje besede in po svojem srcu si storil vse to veliko dejanje in ga dal spoznati svojemu služabniku. 22 Zato si velik, Gospod Bog! Kajti ni ga tebi enakega, razen tebe ni Boga po vsem tem, kar smo slišali s svojimi ušesi. 23 Kdo je kakor tvoje ljudstvo Izrael, edini narod na zemlji, ki ga je Bog šel odkupit za svoje ljudstvo in si pridobil ime ter storil zanj velika in strah zbujajoča dela, ko je pred svojim ljudstvom, ki si ga je odkupil iz Egipta, pregnal narode in njihove bogove! 24 Določil si svoje ljudstvo Izraela na veke sebi za ljudstvo, in ti, Gospod, si postal njihov Bog.

25 In zdaj, Gospod Bog, potrdi na veke besedo, ki si jo govoril o svojem služabniku in o njegovi hiši, in stori, kakor si govoril. 26 Naj se poveličuje tvoje ime na veke in naj se govori: ›Gospod nad vojskami je Bog nad Izraelom!‹ In hiša tvojega služabnika Davida naj ostane trdna pred teboj. 27 Kajti ti, Gospod nad vojskami, Bog Izraelov, si razodel svojemu služabniku: ›Sezidal ti bom hišo.‹ Zato se je tvoj služabnik opogumil, da je molil k tebi to molitev. 28 In zdaj, Gospod Bog, ti si Bog in tvoje besede so resnica in napovedal si svojemu služabniku te dobrine. 29 In zdaj, začni blagoslavljati hišo svojega služabnika, da bo obstala pred teboj na veke. Kajti ti, Gospod Bog, si govoril. Naj bo s tvojim blagoslovom blagoslovljena hiša tvojega služabnika na veke.«