|
Prilika o zarjavelem loncu
24
1 V devetem letu, v desetem mesecu, desetega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:
|
24
1–14
Simbolno dejanje, ki naznačuje razdejanje Jeruzalema in razkropitev njegovih prebivalcev. Čeprav je besedilo slabo ohranjeno, je njegov pomen vendarle jasen: mesto, ki se noče spreobrniti, bo uničeno.
1
V devetem letu ... tj. konec decembra l. 589 pr. Kr, na začetku obleganja Jeruzalema; prim. 2 Kr 25,1; Jer 39,1; 52,4.
|
|
2 Sin človekov, zapiši si natančno datum tega dneva! Prav tega dne je babilonski kralj krenil nad Jeruzalem; da, prav tega dne.
|
2
datum db. ime.
|
|
3 Povej uporni hiši priliko in jim reci: Tako govori Gospod Bog:
Pristavi lonec, pristavi ga
in vlij vanj tudi vode!
|
3–5
Prim. 11,3–7 in gl. op. – Jeruzalemcem, ki so srečno ušli prvi deportaciji (l. 598/97) in se za obzidjem čutijo varne kakor meso v loncu, prerok napoveduje žalostno usodo: lonec in njegova vsebina bosta sežgana.
|
|
4 Deni vanj kose mesa,
same lepe kose, stegno in pleče,
napolni ga z izbranimi kostmi!
|
|
|
5 Vzemi najboljše med drobnico,
tudi drva  Db. kosti; hebr. nejasno. naloži podenj!
Zavri njegove kose mesa, Db. njegovo vretje; hebr. nejasno.
tudi kosti v njem naj se skuhajo!
|
5
drva MT kosti (v hebr. sta si besedi podobni). – kose mesa MT vretje (podobni besedi!).
|
|
6 Zato tako govori Gospod Bog:
Gorje mestu, ki je prelivalo kri,
kotlu, ki se ga je prijela rja
in katerega rja ne gre proč!
Po vrsti, kos za kosom, jemlji iz njega,
ne da bi žreb padel nanj.
|
6cč
rja je simbol krvi, ki je bila prelita tolikokrat in v tako veliki količini, da je mesto kakor prekrito s skorjo.
6de
Ta dva stiha sodita najbrž na konec v. 5. Pomen: vsi prebivalci bodo vrženi iz mesta, tokrat – v nasprotju s tem, kar naj bi se zgodilo l. 597 – brez razlike in kar po vrsti, brez zatekanja k žrebu.
|
|
7 Kajti njegova kri je v njegovi sredi.
Na golo skalo jo daje,
ne izliva je na zemljo,
da bi jo mogel pokriti prah.
|
7
Če bi zemlja popila kri ali če bi jo pokril prah, ne bi več vpila k Bogu po maščevanju; prim. 1 Mz 4,10; 37,26; Iz 26,21; Job 16,18.
|
|
8 Da se razburim in maščujem,
sem spravil njegovo kri na golo skalo,
da se ne bi pokrila.
|
|
|
9 Zato tako govori Gospod Bog:
Gorje mestu, ki je prelivalo kri!
Tudi jaz naredim veliko grmado.
|
9
Bog vzame zadevo v svoje roke.
|
|
10 Nanôsi veliko drv, zaneti ogenj
in dobro skuhaj meso! Dodaj začimbe,
kosti pa naj zgorijo!
|
10c
kosti pa naj zgorijo manjka v gr.
|
|
11 Nato ga praznega postavi na njegovo žerjavico,
da se razgreje in se razbeli njegov baker,
da se raztopi v njem umazanija, ki je v njem,
in izgine njegova rja.
|
11a
ga tj. kotel.
|
|
12 A zaman sem se trudil:
njegova debela rja ne gre od njega,
njegova rja ostane kljub ognju. Hebr. nejasno.
|
12abc
Negotov prevod.
|
|
13 Zaradi tvoje umazane razuzdanosti,
ker sem te hotel očistiti,
pa se nisi očistilo svoje umazanije,
ne boš več čisto,
dokler ne pomirim svojega srda nad tabo.
|
13
Gr. besedilo je krajše.
|
|
14 Jaz, Gospod, sem govoril: prihaja in storil bom. Ne bom odnehal ne prizanesel in ne bo mi žal. Po tvojih potih in po tvojih delih te bom sodil, govori Gospod Bog.
|
14
te bom sodil tako prevodi; hebr. te bodo sodili.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije |
Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije |
