1 Ko se je zvečerilo, so se služabniki hitro razšli. Bagóas je od zunaj zaprl šotor in od svojega gospodarja odstranil vso služinčad. Ker so preveč popili, so bili vsi utrujeni, zato so šli spat. 2 Judita je ostala sama v šotoru s Holofernom, ki se je, ves omotičen od vina, zavalil na svoje ležišče. 3 Judita je svoji služabnici naročila, naj ostane zunaj pred spalnico in počaka, da bo šla ven kot vsak dan doslej, češ da mora še k svoji molitvi. Ta je po teh besedah to sporočila Bagóasu.

4 Vsi so odšli in v spalnici ni bilo več nikogar, od najmanjšega do največjega. Judita je stopila k Holofernovemu ležišču in govorila v svojem srcu: »Gospod, Bog vse moči, ozri se zdaj na dela mojih rok, da poveličaš Jeruzalem. 5 Zdaj je napočil čas, da se nam vrne tvoja dediščina, da uresničim svoj načrt in potolčem naše sovražnike, ki so se dvignili nad nas.«

6 Stopila je k posteljnemu stebričku ob Holofernovem zglavju, snela z njega ukrivljen meč, 7 se še bolj približala ležišču, zgrabila lase na njegovi glavi in rekla: »Daj mi moč, Gospod, Izraelov Bog, današnji dan!« 8 Dvakrat je z vso silo udarila po njegovem tilniku in mu odsekala glavo. 9 Nato je njegov trup zvalila z ležišča in snela mrežico proti komarjem z nosilnih stebričkov. Hitro je stopila ven in Holofernovo glavo izročila služabnici,