Svetopisemska družba Slovenije
       
Biblija.net
Stara zaveza
1 Mojzes
2 Mojzes
3 Mojzes
4 Mojzes
5 Mojzes
Jozue
Sodniki
Ruta
1 Samuel
2 Samuel
1 Kralji
2 Kralji
1 Kroniška
2 Kroniška
Ezra
Nehemija
Estera
Job
Psalmi
Pregovori
Pridigar
Visoka pesem
Izaija
Jeremija
Žalostinke
Ezekiel
Daniel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija

Devterokanonične knjige

Tobit
Judita
Estera (grška)
1 Makabejci
2 Makabejci
Modrost
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Daniel (dodatki)

Nova zaveza

Matej
Marko
Luka
Janez
Apostolska dela
Rimljanom
1 Korinčanom
2 Korinčanom
Galačanom
Efežanom
Filipljanom
Kološanom
1 Tesaloničanom
2 Tesaloničanom
1 Timoteju
2 Timoteju
Titu
Filemonu
Hebrejcem
Jakob
1 Peter
2 Peter
1 Janez
2 Janez
3 Janez
Juda
Razodetje


Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  SSP-Op  ŽJ  JUB  EKU  CHR  DAL Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik

Marko 1,1-16,20

Marko :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

Evangelij po Marku
Priprava na Jezusovo javno delovanje
Oznanjevanje Janeza Krstnika
(Mt 3,1–12; Lk 3,1–9.15–17; Jn 1,19–28)
1
Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina;
Božjega Sina: manjka v nekaterih rkp.
kakor je zapisano pri preroku Izaiju:
Različica pri prerokih.
Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem,
ki bo pripravil tvojo pot.
Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!
Tako se je pojavil Janez Krstnik
Različica Tako je Janez krščeval.
v puščavi in je oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil v vodi,
Ali z vodo.
on pa vas bo krstil
Tj. potopil, zalil.
v Svetem Duhu.«
Ali s Svetim Duhom.
Jezusov krst
(Mt 3,13–17; Lk 3,21–22)
Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. 10 Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se razpirajo, in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. 11 In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin,
Ali moj Sin, Ljubljeni.
nad teboj imam veselje.«
Hudič skuša Jezusa
(Mt 4,1–11; Lk 4,1–13)
12 Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo. 13 V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli.
Jezusovo delovanje v Galileji
Začetek javnega delovanja
(Mt 4,12–17; Lk 4,14–15)
14 Ko pa je bil Janez izročen,
Ali izdan.
je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij 15 in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«
Jezus pokliče štiri ribiče
(Mt 4,18–22; Lk 5,1–11)
16 Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. 17 Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!« 18 Takoj sta pustila mreže in šla za njim. 19 Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala
Ali pripravljala.
mreže. 20 Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.
Mož z nečistim duhom
(Lk 4,31–37)
21 Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. 22 Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. 23 V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: 24 »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.«
Db. Sveti (od) Boga.
25 Jezus pa mu je zapovedal:
Ali ga je pograjal.
»Umolkni in pojdi iz njega!« 26 Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. 27 Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo!
Različica ker je z oblastjo in ali ker z oblastjo …
Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« 28 In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.
Jezus jih veliko ozdravi
(Mt 8,14–17; Lk 4,38–41)
29 Ko so prišli
Različica Ko je prišel …
iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo. 30 Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. 31 Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. 32 Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. 33 Vse mesto se je zbralo pred vrati. 34 In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko demonov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali.
Jezus potuje in uči
(Lk 4,42–44)
35 Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. 36 Simon in njegovi tovariši so mu sledili. 37 Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« 38 Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« 39 In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.
Jezus očisti gobavca
(Mt 8,1–4; Lk 5,12–16)
40 K njemu je prišel gobavec
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni.
in ga na kolenih
na kolenih: manjka v nekaterih rkp.
prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« 41 Zasmilil se mu je,
Različica Razjezil se je.
iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« 42 Gobe
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni.
so takoj izginile in bil je očiščen. 43 Jezus
Dodano.
ga je brž jezno poslal ven 44 in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« 45 Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus
Db. on.
ni več mogel v mesto odkrito, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.
Jezus ozdravi hromega
(Mt 9,1–8; Lk 5,17–26)
2
Ko je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, da je v hiši. Veliko se jih je zbralo, tako da še v preddverju ni bilo več prostora, in jim je govoril besedo. Tedaj so prišli in k njemu prinesli hromega, ki so ga štirje nosili. Ker ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili so odprtino in spustili posteljo, na kateri je ležal hromi. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Otrok, odpuščeni so ti grehi!« Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v svojih srcih premišljevali: »Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?« Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel: »Kaj tako premišljujete v svojih srcih? Kaj je laže: reči hromemu: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani, vzemi posteljo in hôdi‹? 10 Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je rekel hromemu, 11 »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« 12 Ta je vstal in takoj dvignil posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so bili vsi iz sebe in so slavili Boga ter govorili: »Kaj takega še nikoli nismo videli.«
Jezus pokliče Levija
(Mt 9,9–13; Lk 5,27–32)
13 Spet je odšel k jezeru. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu in jih je učil. 14 Spotoma je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedèl pri mitnici, in mu rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. 15 In ko je bil pri mizi v njegovi hiši, je veliko cestninarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in njegovimi učenci; bilo jih je namreč veliko in so hodili za njim. 16 Ko so pismouki med
Različica in.
farizeji videli, da jé z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: »Kako to, da jé
Nekateri rkp. dodajajo in pije.
s cestninarji in grešniki?« 17 Jezus je to slišal in jim rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Vprašanje posta
(Mt 9,14–17; Lk 5,33–39)
18 Janezovi učenci in farizeji so se postili. K Jezusu so prišli neki ljudje in mu rekli: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?« 19 Jezus jim je rekel: »Ali se morejo svatje postiti, ko je ženin med njimi? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti. 20 Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili.
21 Nihče ne prišije krpe iz novega blaga na staro obleko, sicer nov našiv stari obleki kaj odtrga in nastane hujša raztrganina. 22 In nihče ne vliva novega vina v stare mehove, sicer vino razžene mehove in je z mehovi vred uničeno, ampak dajejo novo vino v nove mehove.«
Učenci v soboto smukajo klasje
(Mt 12,1–8; Lk 6,1–5)
23 Neko soboto je šel skozi žitna polja, in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje. 24 Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!« 25 Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je potreboval in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? 26 Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel položene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« 27 Nato jim je govoril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. 28 Zato je Sin človekov gospodar
Ali Gospod.
tudi sobote.«
Mož s suho roko
(Mt 12,9–14; Lk 6,6–11)
3
Jezus
Dodano.
je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko. Prežali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili. Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali. Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena. In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili.
Množica ob jezeru
Jezus se je s svojimi učenci umaknil k jezeru in velika množica iz Galileje je šla za njim. Tudi iz Judeje, Jeruzalema, Idumeje, dežele onkraj Jordana ter iz okolice Tira in Sidóna so prišli k njemu, velika množica teh, ki so slišali, kako velike reči je delal. Tedaj je rekel učencem, naj bo zanj pripravljen čoln zaradi množice, da ne bi pritiskala nanj. 10 Veliko jih je namreč ozdravil, zato so vsi, ki so jih zadele nadloge, silili za njim, da bi se ga dotaknili. 11 Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: »Ti si Božji Sin!« 12 Vendar jim je odločno zapovedoval, naj ga ne razglašajo.
Jezus izbere dvanajstere
(Mt 10,1–4; Lk 6,12–16)
13 Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In odšli so k njemu. 14 Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole,
ki … apostole: manjka v nekaterih rkp.
da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat 15 ter bi imeli oblast izganjati demone. 16 Postavil jih je torej dvanajst:
Postavil … dvanajst: manjka v nekaterih rkp.
Simona, ki mu je dal ime Peter, 17 Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel ime Boanergés, to je Sinova groma, 18 Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Tadeja, Simona Kananeja 19 in Juda Iškarijota, ki ga je izdal.
Jezus in Bélcebub
(Mt 12,22–32; Lk 11,14–23; 12,10)
20 Nato je prišel
Različica so prišli.
v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. 21 Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. 22 Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel
Db. Bélcebuba ima; podobno v v. 30.
in s poglavarjem demonov izganja demone.« 23 Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more satan izganjati satana? 24 Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. 25 Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. 26 Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. 27 Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo. 28 Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. 29 Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.«
Db. bo kriv večnega greha.
30 To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsedel.«
Jezusova mati in bratje
(Mt 12,46–50; Lk 8,19–21)
31 Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. 32 Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre
in tvoje sestre: manjka v nekaterih rkp.
so zunaj in te želijo.« 33 Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« 34 In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! 35 Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«
Prilika o sejalcu
(Mt 13,1–9; Lk 8,4–8)
4
Spet je začel učiti ob jezeru. Pri njem se je zbrala zelo velika množica, tako da je stopil v čoln in sedel v njem na jezeru, medtem ko je bila vsa množica na kopnem pri jezeru. Veliko jih je učil v prilikah in jim med svojim poučevanjem govoril: »Poslušajte! Sejalec je šel sejat. Pri sejanju je nekaj semena padlo ob pot.
Ali na pot; podobno v v. 15.
Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje, in trnje je zrastlo ter ga zadušilo, da ni obrodilo sadu. Druga semena pa so padla na dobro zemljo, rastla, se množila in dajala sad; eno je obrodilo trideseternega, drugo šestdeseternega in spet drugo stoternega.« In govoril je: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
Namen prilik
(Mt 13,10–17; Lk 8,9–10)
10 Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so bili skupaj z dvanajsterimi okrog njega, vprašali, kaj pomenijo prilike. 11 In govoril jim je: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje
Db. pa vse postaja.
v prilikah, 12 da
gledajo, gledajo – pa ne vidijo,
poslušajo, poslušajo – pa ne doumejo,
da se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.«
Razlaga prilike o sejalcu
(Mt 13,18–23; Lk 8,11–15)
13 In govoril jim je: »Te prilike ne razumete? Kako boste potem doumeli vse prilike? 14 Sejalec seje besedo. 15 Ob poti, kjer se seje beseda, so tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride satan in izruje vanje vsejano besedo. 16 Posejani na kamnita tla so tisti, ki besedo z veseljem sprejmejo, takoj ko jo slišijo, 17 a v sebi nimajo korenine, ampak so nestanovitni. Ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo. 18 Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, 19 toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna. 20 V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo poslušajo, jo sprejmejo in obrodijo sad: eni trideseternega, drugi šestdeseternega in spet drugi stoternega.«
Svetilka pod mernikom
(Lk 8,16–18)
21 In govoril jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo dajo na podstavek? 22 Nič namreč ni skrito, če ne zato, da bi bilo razodeto, in nič ni postalo zakrito, če ne zato, da bi prišlo na dan. 23 Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša!«
24 In govoril jim je: »Pazíte, kaj poslušate! S kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo in še navrglo se vam bo. 25 Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.«
Prilika o rastočem žitu
26 In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. 27 Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. 28 Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. 29 Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.«
Prilika o gorčičnem zrnu
(Mt 13,31–32; Lk 13,18–19)
30 In govoril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? 31 Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. 32 Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.«
Zakaj v prilikah
(Mt 13,34–35)
33 V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo pač mogli poslušati. 34 Brez prilike pa jim ni govoril; a svojim učencem je posebej vse razlagal.
Jezus pomiri vihar
(Mt 8,23–27; Lk 8,22–25)
35 Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« 36 Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. 37 Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. 38 On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« 39 In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. 40 Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«
Ali Kako to, da nimate vere.
41 Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«
Jezus ozdravi obsedenca v Géraški deželi
(Mt 8,28–34; Lk 8,26–39)
5
Prispeli so na drugo stran jezera v Géraško
Različici Gadársko, Gergeško.
deželo. Takoj ko je stopil iz čolna, mu je prišel od grobov sèm nasproti človek z nečistim duhom. Prebival je v grobovih in nihče ga ni mogel več zvezati niti z verigo. Večkrat je bil namreč v okovih in zvezan z verigami, pa je verige potrgal in okove strl, tako da ga ni mogel nihče ukrotiti. Vse dneve in noči je prebil v grobovih in hribih ter kričal in se tolkel s kamni. Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do tal in z močnim glasom zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!« Jezus
Dodano.
mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!« Nato ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija mi je ime,« mu je odgovoril, »ker nas je veliko,« 10 in zelo ga je prosil, naj jih ne pošlje iz tiste dežele.
11 Pasla pa se je tam na pobočju hriba velika čreda svinj. 12 Duhovi so Jezusa prosili:
Db. Prosili so ga.
»Pošlji nas k svinjam, da gremo vanje!« 13 Dovolil jim je. In nečisti duhovi so šli ven in obsedli svinje. Čreda, okrog dva tisoč svinj, je planila po pobočju v jezero in utonila v njem. 14 Njihovi pastirji so zbežali in to sporočili po mestu in podeželju. Ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo. 15 Ko so prišli k Jezusu in videli tega, ki je bil prej obseden z legijo, kako sedi oblečen in je pri zdravi pameti, so se ustrašili. 16 Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedencem, in o svinjah. 17 Tedaj so Jezusa
Db. ga.
začeli prositi, naj odide iz njihovih krajev. 18 Ko je stopal v čoln, ga je ta, ki je bil prej obseden, prosil, da bi smel biti z njim. 19 Vendar mu ni dovolil, temveč mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.« 20 In odšel je in začel oznanjati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.
Jaírova hči in žena, ki je krvavela
(Mt 9,18–26; Lk 8,40–56)
21 Ko se je Jezus prepeljal s čolnom
s čolnom: manjka v nekaterih rkp.
spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. 22 Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam 23 in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi
Ali da bo rešena.
in ostane pri življenju!« 24 In odšel je z njim.
Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj. 25 V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. 26 Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. 27 Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. 28 Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.«
Ali bom ozdravela.
29 In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge. 30 Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« 31 Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« 32 Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. 33 Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. 34 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila.
Ali ozdravila.
Pojdi v miru
Db. v mir.
in bodi ozdravljena svoje nadloge!«
35 Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« 36 Jezus je slišal od strani,
Ali ni hotel slišati, je preslišal.
kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« 37 In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 38 Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. 39 Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« 40 In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. 41 Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« 42 Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. 43 On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.
V Nazaretu Jezusa zavržejo
(Mt 13,53–58; Lk 4,16–30)
6
Šel je od tam in prišel v svoj domači kraj. Spremljali so ga njegovi učenci. Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela
Db. kakšne moči, tj. čudeži; podobno v v. 5.
se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije
Različica tisti sin tesarja in Marije.
in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali
Ali pohujševali.
so se nad njim. Jezus pa jim je govoril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil. In čudil se je njihovi neveri.
Jezus pošlje dvanajstere
(Mt 10,1.5–15; Lk 9,1–6)
Obhodil je vasi v okolici in učil. Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. 10 Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. 11 Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« 12 In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. 13 Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.
Smrt Janeza Krstnika
(Mt 14,1–12; Lk 9,7–9)
14 Kralj Herod je slišal o Jezusu,
Db. o tem.
kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili:
Različica On je govoril.
»Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.«
Tj. čudežne sile.
15 Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi, da je prerok, kakor vsi preroki. 16 Ko je to slišal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, je bil obujen.« 17 Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil. 18 Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!« 19 Herodiada ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla. 20 Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal. 21 Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom. 22 Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« 23 Celo prisegel ji je vneto:
Manjka v nekaterih rkp.
»Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« 24 Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.« 25 In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 26 Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči. 27 Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. 28 Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi. 29 Ko so to slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.
Jezus nasiti pet tisoč mož
(Mt 14,13–21; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14)
30 Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. 31 Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. 32 In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. 33 Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. 34 Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. 35 In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna. 36 Odpústi jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.« 37 Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo nakupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?« 38 On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.« 39 Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. 40 Ko so posedli v gručah po sto in po petdeset, 41 je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim učencem, da bi postregli ljudem. Tudi ribi je razdelil med vse. 42 In vsi so jedli in se nasitili. 43 Nato so pobrali dvanajst polnih košar koščkov in tudi ostanke rib. 44 Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoč mož.
Jezus hodi po vodi
(Mt 14,22–33; Jn 6,15–21)
45 In takoj je primoral svoje učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran proti Betsajdi, medtem pa je sam odpuščal množico. 46 Ko se je od njih poslovil, je šel na goro molit. 47 Proti večeru je bil čoln sredi jezera, on sam pa na kopnem. 48 Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. Hotel je iti mimo njih, 49 toda videli so, da hodi po jezeru. Mislili so, da je prikazen in so zavpili. 50 Vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. On pa je takoj začel govoriti z njimi. Dejal jim je: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 51 Nato je stopil k njim v čoln in veter je ponehal; bili so vsi iz sebe. 52 Niso še doumeli dogodka s hlebi, temveč je bilo njihovo srce zakrknjeno.
Jezus ozdravlja v Genezareški deželi
(Mt 14,34–36)
53 Ko so se prepeljali, so pri Genezaretu dosegli kopno in pristali. 54 Brž ko so stopili iz čolna, so ga ljudje že prepoznali. 55 Obtekli so vso tisto pokrajino in začeli na posteljah prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da je. 56 Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podeželje, povsod so polagali na trge bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili rešeni.
Ali so ozdraveli.
Izročilo starih
(Mt 15,1–20)
7
Okrog njega so se zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je neumitimi rokami. Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila starešin in ne jedo, če si prej skrbno
Ali do komolca ali s pestjo; gr. nejasno.
ne umijejo rok. Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo.
Ali Tudi ko pridejo s trga, ničesar ne jedo, ne da bi jih (obredno) umili.
In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce.
Različica vrče in bakrene stvari in postelje.
Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo
Db. … ne hodijo.
po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« Odgovoril jim je: »Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano:
To ljudstvo me časti z ustnicami,
a njihovo srce je daleč od mene.
Toda zaman mi izkazujejo čast,
ker kot nauke učijo človeške zapovedi.
Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.« In govoril jim je: »Lepo zametavate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila! 10 Mojzes je namreč rekel: Spoštuj očeta in mater in Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. 11 Vi pa pravite: ›Če kdo reče očetu ali materi: S čimer bi ti lahko koristil, je korbán,‹
Tj. dar Bogu, zaobljuba.
to se pravi dar, 12 mu ne dovolite več, da bi kaj storil za očeta ali mater. 13 S svojim izročilom, ki ga izročate, razveljavljate Božjo besedo. In še veliko podobnega delate.«
14 In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite! 15 Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.«
Nekateri rkp. dodajajo v. 16: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
17 Ko je od množice šel v hišo, so ga njegovi učenci spraševali o tem izreku. 18 Dejal jim je: »Tako? Tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, 19 ker ne gre v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči v greznico?« S tem je razglasil vse jedi za čiste.
Db. (S tem je) očistil vse jedi.
20 In govoril je: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje. 21 Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, 22 prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. 23 Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«
Jezusovo delovanje zunaj Galileje
Vera Sirofeničanke
(Mt 15,21–28)
24 Vstal je in od tam šel v pokrajino Tira.
Nekateri rkp. dodajajo in Sidóna.
Stopil je v neko hišo in je želel, da bi tega nihče ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. 25 Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. 26 Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj izžene demona iz njene hčere. 27 Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« 28 Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi
Različica Da, Gospod, vendar tudi.
psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.« 29 Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere.« 30 Odšla je domov in našla deklico, ki je ležala v postelji; in demon je šel iz nje.
Jezus ozdravi gluhonemega
31 Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja. 32 Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. 33 Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. 34 Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« 35 In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. 36 Jezus
Dodano.
jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali 37 in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«
Jezus nasiti štiri tisoč mož
(Mt 15,32–39)
8
Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.« Njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščavi?« Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.« Tedaj je naročil, naj množica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico. Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te. Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem košev koščkov, ki so ostali; ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je; 10 sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske
Različica magadánske.
kraje.
Farizeji zahtevajo znamenje
(Mt 16,1–4)
11 Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; preizkušali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba. 12 On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.« 13 In pustil jih je, spet stopil v čoln in odplul na drugo stran jezera.
Kvas farizejev in Herodov kvas
(Mt 16,5–12)
14 Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb. 15 Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.«
Različica in kvasa herodovcev.
16 Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha. 17 Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno? 18 Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, 19 ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« 20 »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.« 21 Tedaj jim je rekel: »Mar še vedno ne uvidite?«
Jezus ozdravi slepega v Betsajdi
22 Prispeli so v Betsajdo in pripeljali so mu slepega ter ga prosili, da bi se ga dotaknil. 23 Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči,
Db. mu je pljunil na oči.
položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?« 24 Ta se je ozrl kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.« 25 Nato mu je ponovno položil roke na oči in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. 26 In poslal ga je domov z naročilom: »V vas nikar ne hôdi!«
Peter izpove vero
(Mt 16,13–20; Lk 9,18–21)
27 Nato je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezareje Filipove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« 28 Odgovorili so: »Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden od prerokov.« 29 In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovoril in rekel: »Ti si Mesija.«
Ali Kristus, Maziljenec.
30 Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali.
Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje
(Mt 16,21–28; Lk 9,22–27)
31 In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. 32 O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. 33 On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« 34 Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 35 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje,
Db. svojo dušo.
ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje
Db. svojo dušo.
zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil. 36 Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje
Db. svojo dušo.
pa zapravi? 37 Kaj bi človek lahko dal v zameno za svoje življenje?
Db. svojo dušo.
38 Kdor se sramuje mene in mojih besed
Različica mojih (učencev).
pred tem prešuštnim in grešnim rodom, se ga bo tudi Sin človekov sramoval, ko bo s svetimi angeli prišel v veličastvu svojega Očeta.«
9
In govoril jim je: »Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva, ki je prišlo z močjo.«
Jezusova spremenitev
(Mt 17,1–13; Lk 9,28–36)
Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil.
Db. preobrazil.
Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi,
Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.
dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin,
Ali moj Sin, Ljubljeni.
njega poslušajte!« Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.
In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10 To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih. 11 In vprašali so ga: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« 12 Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse prenavlja, toda kako, da je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? 13 A povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«
Jezus ozdravi božjastnega dečka
(Mt 17,14–20; Lk 9,37–43a)
14 Ko so prišli k učencem, so zagledali veliko množico okrog njih in pismouke, ki so razpravljali z njimi. 15 Takoj ko je množica opazila Jezusa, je ostrmela, odhitela k njemu in ga pozdravljala. 16 Vprašal jih je: »Zakaj
Ali Kaj.
razpravljate z njimi?« 17 Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh. 18 Kjer koli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.« 19 Odgovoril jim je: »O neverni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!« 20 In privedli so ga k njemu. Ko ga je duh zagledal, je takoj stresel dečka, da je padel na tla, se valjal in penil. 21 Jezus
Dodano.
je vprašal njegovega očeta: »Koliko časa se mu to že dogaja?« Rekel je: »Od otroških let. 22 Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!« 23 Jezus mu je dejal: »Glede tega ›če moreš‹ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje.« 24 Dečkov oče je takoj na ves glas rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri!« 25 Ko je Jezus videl, da množica teče skupaj, je zapretil nečistemu duhu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in ne vstopi več vanj!« 26 Duh je zavpil, dečka močno stresel in šel iz njega. Deček je obležal kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.« 27 Jezus pa ga je prijel za roko, ga vzdignil in deček
Dodano.
je vstal. 28 Ko je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem spraševali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« 29 Rekel jim je: »Ta rod se lahko izžene le z molitvijo.«
Nekateri rkp. dodajajo in s postom.
Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje
(Mt 17,22–23; Lk 9,43b–45)
30 Šli so od tam in prepotovali Galilejo, vendar ni želel, da bi kdo to izvedel. 31 Učil je namreč svoje učence in jim govoril: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.« 32 Oni niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati.
Kdo je največji
(Mt 18,1–5; Lk 9,46–48)
33 Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« 34 Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji. 35 Tedaj je sédel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« 36 In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: 37 »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«
Kdor ni proti nam, je z nami
(Lk 9,49–50)
38 Janez mu je rekel: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili,
Različici preprečili, skušali to preprečiti.
ker ni hodil za nami.« 39 Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela
Db. storiti moči, tj. čudeža.
v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. 40 Kdor ni proti nam, je za nas. 41 Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.«
Skušnjave vabijo v greh
(Mt 18,6–9; Lk 17,1–2)
42 »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. 43 Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v peklensko dolino,
Db. v géeno.
v neugasljivi ogenj.
Nekateri rkp. dodajajo v. 44: kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.
45 Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš hrom v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v peklensko dolino.
Db. v géeno.
Nekateri rkp. dodajajo v. 46: kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.
47 Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino,
Db. v géeno.
48 kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne. 49 Vsakdo bo namreč z ognjem
Ali v ognju ali za ogenj.
osoljen.
Različica In vsaka žrtev bo osoljena s soljo.
50 Sol je dobra. Če pa sol postane neslana, s čim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!«
O ločitvi
(Mt 19,1–12)
10
Od tam je prišel v judejsko pokrajino in na drugo stran Jordana. Spet so se zgrnile okrog njega množice in spet jih je učil kakor po navadi. Pristopili so farizeji, in da bi ga preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovoril jim je: »Kaj vam je naročil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odslovitiJezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi
in … ženi: manjka v nekaterih rkp.
in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« 10 Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. 11 In govoril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; 12 in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«
Jezus blagoslavlja otroke
(Mt 19,13–15; Lk 18,15–17)
13 Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih grajali. 14 Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen
Nekateri rkp. dodajajo in jih je pograjal.
in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. 15 Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« 16 In objel jih je, položil nanje roke in jih blagoslavljal.
Bogastvo in hoja za Jezusom
(Mt 19,16–30; Lk 18,18–30)
17 Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« 18 Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! 19 Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« 20 Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« 21 Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« 22 Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
23 Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« 24 Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovoril: »Otroci, kako težko je
Nekateri rkp. dodajajo tistim, ki se zanašajo na bogastvo.
priti v Božje kraljestvo! 25 Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« 26 Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« 27 Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.« 28 Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« 29 Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive 30 in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje. 31 Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.«
Jezus tretjič napove svojo smrt in vstajenje
(Mt 20,17–19; Lk 18,31–34)
32 Bili so na poti v Jeruzalem in Jezus je hodil pred njimi. Čudili so se, tisti pa, ki so ga spremljali, so se bali. Spet je vzel dvanajstere k sebi in jim začel govoriti, kaj se bo zgodilo z njim. 33 Rekel je: »Glejte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen
Ali izdan.
vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom. 34 In zasmehovali ga bodo, pljuvali vanj, ga bičali in umorili, toda po treh dneh bo vstal.«
Jakobova in Janezova prošnja
(Mt 20,20–28)
35 Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« 36 Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« 37 Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« 38 Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« 39 Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; 40 dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.« 41 Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. 42 Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi
Ali pogani.
in da jim njihovi velikaši vladajo.
Ali da njihovi velikaši zlorabljajo svojo oblast nad njimi.
43 Med vami pa naj ne bo tako,
Db. ni tako.
ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, 44 in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. 45 Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
Jezus ozdravi slepega Bartimája
(Mt 20,29–34; Lk 18,35–43)
46 Prišli so v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedèl ob poti. 47 In ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« 48 Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« 49 Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!« 50 Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu. 51 Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní,
Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.
da bi spregledal!« 52 Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!«
Ali ozdravila.
Takoj je spregledal in šel po poti za njim.
Jezusovo delovanje v Jeruzalemu
Slovesni prihod v Jeruzalem
(Mt 21,1–11; Lk 19,28–40; Jn 12,12–19)
11
Ko so prišli blizu Jeruzalema, do Bétfage in Betanije ob Oljski gori, je poslal dva izmed svojih učencev in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Takoj ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni sedèl noben človek. Odvežita ga in pripeljita. In če vama kdo reče: ›Zakaj to delata?‹ recita: ›Gospod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj sèm.‹« Odšla sta in našla oslička, privezanega pri vratih zunaj ob cesti, ter ga začela odvezovati. Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima rekli: »Kaj delata? Zakaj odvezujeta oslička?« Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so ju pustili. Pripeljala sta k Jezusu oslička, položila nanj svoja plašča in sédel je nanj. Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih. Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali:
»Hozána!
Tj. ‘reši, prosimo te’.
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
10 Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja!
Hozána na višavah!«
11 In prišel je v Jeruzalem, v tempelj. Skrbno si je vse ogledal, in ker je bilo že pozno, je z dvanajsterimi odšel v Betanijo.
Jezus je nejevoljen nad smokvinim drevesom
(Mt 21,18–19)
12 Ko so šli naslednji dan iz Betanije, je bil lačen. 13 Od daleč je zagledal smokvino drevo, ki je imelo listje. Šel je pogledat, če bi morda kaj našel na njem. Prišel je do njega, pa ni našel drugega kot listje; ni bil namreč čas za smokve. 14 Tedaj mu je rekel: »Naj od tebe nikoli več nihče ne jé sadu!« In njegovi učenci so to slišali.
Jezus očisti tempelj
(Mt 21,12–17; Lk 19,45–48; Jn 2,13–22)
15 Prišli so v Jeruzalem: Stopil je v tempelj in začel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 16 in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel skozi tempelj. 17 Učil je in jim rekel: »Ali ni pisano:
Moja hiša naj se imenuje hiša molitve za vse narode,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo
18 Ko so to slišali véliki duhovniki in pismouki, so iskali način, kako bi ga umorili. Bali pa so se ga, ker je vse ljudstvo strmelo nad njegovim naukom. 19 Ko se je zvečerilo, je odhajal
Različica so odhajali.
iz mesta.
Nauk smokvinega drevesa
(Mt 21,18–22)
20 Ko so šli navsezgodaj mimo tiste smokve, so videli, da se je posušila do korenin. 21 Peter se je spomnil in mu rekel: »Rabi,
Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.
poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.« 22 In Jezus jim je odgovoril: »Imejte
Različica Če imate
vero v Boga!
Db. vero (od) Boga ali Božjo vero.
23 Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24 Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli,
Različica da prejemate.
in se vam bo zgodilo. 25 In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.«
Nekateri rkp. dodajajo v. 26: Če pa vi ne odpustite, vam tudi vaš nebeški Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.
Od kod Jezusova oblast
(Mt 21,23–27; Lk 20,1–8)
27 In spet so prišli v Jeruzalem. Medtem ko je hodil po templju, so prišli k njemu véliki duhovniki, pismouki in starešine 28 in so mu rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast, da to delaš?« 29 Jezus pa jim je dejal: »Vprašal vas bom neko stvar. Odgovorite mi in povedal vam bom, s kakšno oblastjo to delam. 30 Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!« 31 Sami pri sebi so mislili in govorili: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ 32 Ali naj rečemo: ›Od ljudi‹?« Bali so se ljudstva, kajti Janeza so vsi imeli za resničnega preroka. 33 Zato so odgovorili: »Ne vemo.« In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Prilika o vinogradu in viničarjih
(Mt 21,33–46; Lk 20,9–19)
12
Začel jim je govoriti v prilikah: »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem viničarjem in odpotoval. Ob določenem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi dobil od njih del sadov iz vinograda. Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. Nato je poslal k njim drugega služabnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali. Poslal je še enega in so ga ubili. Takó se je dogajalo še mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili. Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Tisti viničarji pa so govorili med seboj: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in dediščina bo naša!‹ Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda. Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim. 10 Ali niste brali tega Pisma:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
Db. glava vogala.
11 Gospod je to naredil
in čudovito je v naših očeh.«
Ali … ga je naredil / in (ta kamen) je čudovit.
12 In poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in odšli.
Davek cesarju
(Mt 22,15–22; Lk 20,20–26)
13 Poslali so k njemu nekaj farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. 14 Prišli so in mu rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo, temveč v resnici učiš Božjo pot. Ali smemo dajati cesarju davek ali ne? Naj ga dajemo ali ne dajemo?« 15 On pa je vedel za njihovo hinavščino in jim je rekel: »Kaj me preizkušate? Prinesite mi denarij, da ga pogledam!« 16 Prinesli so ga. In rekel jim je: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« 17 Jezus pa jim je rekel: »Dajte
Ali Povrnite.
cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« In zelo so se mu čudili.
Kako je z vstajenjem
(Mt 22,23–33; Lk 20,27–40)
18 K njemu so prišli saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: 19 »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat in zapusti ženo, ne zapusti pa otroka, naj njegov brat vzame to ženo in obudi zarod svojemu bratu. 20 Bilo je sedem bratov. Prvi je vzel ženo, in ko je umrl, ni zapustil potomstva. 21 Vzel jo je drugi in umrl, ne da bi pustil za seboj potomstvo, in tretji prav tako. 22 Vseh sedem je ostalo brez potomstva. Zadnja od vseh je umrla tudi žena. 23 Čigava bo žena ob vstajenju, ko bodo vstali?
ko bodo vstali: manjka v nekaterih rkp.
Vseh sedem jo je namreč imelo za ženo.« 24 Jezus jim je rekel: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Božje moči? 25 Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili in ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. 26 O tem pa, da bodo mrtvi obujeni, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v pripovedi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. 27 Ni pa Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.«
Največja zapoved
(Mt 22,34–40; Lk 10,25–28)
28 Eden izmed pismoukov je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus
Dodano.
dobro odgovoril; pristopil je in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« 29 Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod.
Db. Gospod, naš Bog, Gospod je eden.
30 Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. 31 Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« 32 Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini
Db. Eden je.
in ni drugega razen njega, 33 in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.« 34 Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.
Vprašanje o Davidovem sinu
(Mt 22,41–46; Lk 20,41–44)
35 Ko je Jezus učil v templju, je spregovoril in rekel: »Kako pismouki govorijo, da je Mesija
Ali Kristus.
Davidov sin? 36 Sam David je rekel v Svetem Duhu:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹
37 David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?« In velika množica ga je rada poslušala.
Jezus obtožuje pismouke
(Mt 23,1–36; Lk 20,45–47)
38 Med svojim poučevanjem jim je govoril: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, 39 prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, 40 ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo strože obsojeni.«
Db. ti bodo prejeli večjo obsodbo.
Vdovin dar
(Lk 21,1–4)
41 Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. 42 Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. 43 Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. 44 Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Jezus napove razdejanje templja
(Mt 24,1–2; Lk 21,5–6)
13
Ko je odhajal iz templja, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Učitelj, poglej, kakšni kamni in kakšne stavbe!« Jezus mu je dejal: »Te velike stavbe gledaš? Tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«
Začetek gorja
(Mt 24,3–14; Lk 21,7–19)
Ko je sedèl na Oljski gori nasproti templju, so ga Peter, Jakob, Janez in Andrej na samem vprašali: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo vse to bližalo koncu.« Tedaj jim je Jezus začel govoriti: »Glejte, da vas kdo ne zavede! Veliko jih bo prišlo v mojem imenu. Govorili bodo: ›Jaz sem‹ in bodo mnoge zavedli. Ko boste slišali o vojnah in govorice o vojnah, se ne vznemirjajte! To se namreč mora zgoditi, vendar še ni konec. Vzdignil se bo namreč narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Potresi bodo na mnogih krajih in lakota. To je začetek porodnih bolečin. Vi pa pazíte nase. Izročali vas bodo sodiščem in vas pretepali po shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo postavljali zaradi mene, njim v pričevanje. 10 Najprej pa se mora oznaniti evangelij vsem narodom. 11 Ko vas bodo vlačili in vas izročali, ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, temveč govorite to, kar vam bo dano tisto uro. Ne boste namreč govorili vi, temveč Sveti Duh. 12 Izdajal bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali proti staršem in jih pobijali. 13 Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.«
Velika stiska
(Mt 24,15–28; Lk 21,20–24)
14 »Ko pa boste videli gnusobo opustošenja stati, kjer ne sme – kdor bere, naj razume –, takrat naj bežijo v hribe tisti, ki so v Judeji. 15 Kdor je na strehi, naj ne hodi dol in naj ne stopa v svojo hišo, da bi kaj vzel iz nje, 16 in kdor je na polju, naj se ne vrača po plašč. 17 Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 18 Molíte, da se to ne zgodi pozimi. 19 Tiste dni bo namreč stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do zdaj in je ne bo več. 20 In če Gospod ne bi skrajšal dni, ne bi bilo rešeno nobeno meso;
Tj. nobeno živo bitje.
toda zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajšal dni. 21 Če vam tedaj kdo poreče: ›Glej, tukaj je Kristus!‹
Ali Mesija.
ali: ›Glej, tam je!‹, ne verjemite! 22 Vstali bodo namreč lažni kristusi
Ali mesije.
in lažni preroki in bodo delali znamenja in čudeže, da bi zapeljali izvoljene, če bo to mogoče. 23 Vi pa pazíte; vse sem vam vnaprej povedal.«
Prihod Sina človekovega
(Mt 24,29–31; Lk 21,25–28)
24 »Toda v tistih dneh, po tisti stiski,
bo sonce otemnelo
in luna ne bo dajala svoje svetlobe.
25 Zvezde bodo padale z neba
in nebeške sile se bodo majale.
26 Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. 27 In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba.«
Nauk smokvinega drevesa
(Mt 24,32–35; Lk 21,29–33)
28 »Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. 29 Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. 30 Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. 31 Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.«
Nihče ne ve ne dneva ne ure
(Mt 24,36–44)
32 »Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče. 33 Pazíte in bedite,
Nekateri rkp. dodajajo in molite.
ker ne veste, kdaj pride ta čas! 34 Tako bo kakor s človekom, ki je zapustil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izročil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naročil, naj bedi. 35 Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori –, 36 da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. 37 Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!«
Trpljenje, smrt in vstajenje
Zarota proti Jezusu
(Mt 26,1–5; Lk 22,1–2; Jn 11,45–53)
14
Bilo je dva dni pred pasho in praznikom nekvašenega kruha. Véliki duhovniki in pismouki so iskali način, kako bi ga z zvijačo prijeli in usmrtili. Govorili pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nemira med ljudstvom.«
Žena v Betaniji mazili Jezusa
(Mt 26,6–13; Jn 12,1–8)
Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedèl pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarijev in denar
Dodano.
dali ubogim!« In jezili so se nanjo. Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«
Juda se dogovori, da bo Jezusa izdal
(Mt 26,14–16; Lk 22,3–6)
10 Tedaj je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izročil. 11 Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denar. Iskal je torej način, kako bi jim ga ob priložnosti izročil.
Pashalna večerja z učenci
(Mt 26,17–25; Lk 22,7–14.21–23; Jn 13,21–30)
12 Prvi dan nekvašenega kruha, ko so žrtvovali pashalno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« 13 Tedaj je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim 14 in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je moj prostor, kjer bi jedel pashalno jagnje s svojimi učenci?‹ 15 In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, pripravljeno in urejeno; tam nam pripravita.« 16 Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila pashalno jagnje. 17 Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi. 18 In ko so sedeli pri mizi in jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.« 19 Prevzela jih je žalost in drug za drugim so mu govorili: »Saj nisem jaz?« 20 On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih je, tisti, ki z menoj pomaka v skledo.
Različica v isto skledo.
21 Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem se izroča
Ali se izdaja.
Sin človekov. Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.«
Postavitev Gospodove večerje
(Mt 26,26–30; Lk 22,15–20; 1 Kor 11,23–25)
22 Medtem ko so jedli, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« 23 Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. 24 In rekel jim je: »To je moja kri zaveze,
Različica nove zaveze.
ki se preliva za mnoge. 25 Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.« 26 In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.
Jezus napove, da ga bo Peter zatajil
(Mt 26,31–35; Lk 22,31–34; Jn 13,36–38)
27 Jezus jim je rekel: »Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je:
Udaril bom pastirja
in ovce se bodo razkropile.
28 Toda ko bom obujen, pojdem pred vami v Galilejo.« 29 Peter pa mu je dejal: »Tudi če se bodo vsi pohujšali, jaz se ne bom.« 30 Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: Nocoj, to noč, preden bo petelin dvakrat
Manjka v nekaterih rkp.
zapel, me boš trikrat zatajil.« 31 On pa je še bolj vneto govoril: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil.« Tako so govorili tudi vsi drugi.
Jezus na vrtu Getsemani
(Mt 26,36–46; Lk 22,39–46)
32 Prišli so na kraj z imenom Getsemani, in Jezus
Dodano.
je rekel svojim učencem: »Sedíte tukaj, dokler bom molil!« 33 S seboj je vzel Petra, Jakoba in Janeza. Osupnil je od groze in začel trepetati. 34 Rekel jim je: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!« 35 In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. 36 Govoril je: »Aba,
Tj. ‘oče, očka’.
Oče, tebi je vse mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!« 37 Nato je šel in ugotovil, da spijo. Petru je rekel: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden? 38 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan,
Ali navdušen, zavzet.
a meso je slabotno.« 39 Spet je odšel in molil z istimi besedami. 40 In ko se je vrnil, je spet odkril, da spijo. Njihove oči so bile težke in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41 Prišel je tretjič in jim rekel: »Še vedno spite in počivate?
Ali Zdaj spite in počivajte!
Dovolj je! Ura je prišla. Zdaj je Sin človekov izročen
Ali izdan.
v roke grešnikov. 42 Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izročil,
Ali ki me izdaja.
se je približal.«
Jezusa primejo
(Mt 26,47–56; Lk 22,47–53; Jn 18,3–12)
43 In takoj, ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim množica ljudi z meči in koli. Poslali so jih véliki duhovniki, pismouki in starešine. 44 Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga varno odpeljite.« 45 Ko je prišel, je takoj stopil k njemu, rekel: »Rabi!«
Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.
in ga poljubil. 46 Oni pa so iztegnili roke po njem in ga prijeli. 47 Eden izmed tistih, ki so stali zraven, je izdrl meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. 48 Tedaj jim je Jezus dejal: »Kakor nad razbojnika
Ali prevratnika.
ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. 49 Dan na dan sem učil pri vas v templju in me niste prijeli. Toda naj se izpolnijo Pisma.« 50 In vsi so ga zapustili in zbežali, 51 neki mladenič pa je šel za njim. Ogrnjen je bil le z lanenim oblačilom. Zgrabili so ga, 52 on pa je oblačilo pustil in gol pobegnil.
Jezus pred vélikim zborom
(Mt 26,57–68; Lk 22,54–55.63–71; Jn 18,13–14.19–24)
53 Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku. Tam so se zbrali vsi véliki duhovniki, starešine in pismouki. 54 Peter pa je šel od daleč za njim noter do palače vélikega duhovnika. Sedèl je s služabniki vélikega duhovnika in se grel pri ognju. 55 Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje proti Jezusu, da bi ga usmrtili, vendar ga niso mogli najti. 56 Veliko jih je sicer proti njemu po krivem pričalo, toda njihova pričevanja se niso ujemala. 57 Nato jih je nekaj nastopilo in takole lažnivo pričalo zoper njega: 58 »Mi smo ga slišali, ko je rekel: ›Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidal drugega, ki ne bo narejen z rokami.‹« 59 A tudi tako se njihovo pričevanje ni ujemalo. 60 Tedaj je véliki duhovnik stopil v sredo in rekel Jezusu: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar tile pričajo proti tebi?« 61 On pa je molčal in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je znova vprašal: »Si ti Mesija,
Ali Kristus.
Sin Slavljenega?«
Db. Blagoslovljenega.
62 Jezus mu je odvrnil: »Jaz sem.
In videli boste Sina človekovega
sedeti na desnici Moči
Tj. na desnici Boga.
in priti z oblaki neba
63 Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Kaj potrebujemo še prič? 64 Slišali ste bogokletje. Kaj se vam zdi?« In ti so ga vsi obsodili, da zasluži smrt. 65 Nekateri so začeli pljuvati vanj, mu zakrivati obraz, ga tolči s pestmi in govoriti: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga udarjali.
Peter zataji Jezusa
(Mt 26,69–75; Lk 22,56–62; Jn 18,15–18.25–27)
66 Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélikega duhovnika. 67 Ko je videla Petra, da se greje, si ga je ogledala in rekla: »Tudi ti si bil s tem Nazarečanom, Jezusom.« 68 On pa je tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« Nato je odšel ven proti preddverju in petelin je zapel.
in … zapel: manjka v nekaterih rkp.
69 Ko ga je dekla videla, je spet začela govoriti okoli stoječim: »Ta je izmed njih.« 70 On pa je spet tajil. Kmalu nato so ti, ki so stali zraven, Petru spet rekli: »Res si izmed njih, saj si vendar Galilejec.« 71 On pa se je začel zaklinjati
Ali (jih?) je začel preklinjati.
in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« 72 In takoj je petelin drugič
Manjka v nekaterih rkp.
zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat
Manjka v nekaterih rkp.
zapel, me boš trikrat zatajil.« In zlomil se je ter jokal.
Ali In brž je šel ven ter jokal.
Jezus pred Pilatom
(Mt 27,1–2.11–14; Lk 23,1–5; Jn 18,28–38)
15
Takoj zjutraj so véliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, torej ves véliki zbor. Nato so Jezusa zvezali, ga odpeljali in izročili Pilatu. Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovoril mu je: »Ti praviš.« Véliki duhovniki so ga obtoževali veliko reči. Pilat ga je znova vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Poglej, koliko reči te obtožujejo.« Jezus pa ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.
Jezusa obsodijo na smrt
(Mt 27,15–26; Lk 23,13–25; Jn 18,39–19,16a)
Ob prazniku pa jim je navadno izpustil enega jetnika, za katerega so prosili. S tistimi, ki so ob uporu zagrešili umor, je bil zaprt tudi nekdo, ki mu je bilo ime Baraba. Množica je tedaj prišla gor in začela prositi za tisto, kar jim je po navadi storil. Pilat jim je odgovoril: »Hočete, da vam izpustim judovskega kralja?« 10 Vedel je namreč, da so ga véliki duhovniki izdali iz zavisti. 11 Véliki duhovniki pa so nahujskali množico, naj jim rajši izpusti Baraba. 12 Pilat jim je znova odgovoril: »Kaj torej hočete, da storim z njim, ki ga imenujete judovski kralj?«
Različica Kaj naj torej storim z judovskim kraljem?
13 In oni so spet zavpili: »Križaj ga!« 14 Pilat jim je rekel: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!« 15 Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan.
Vojaki se norčujejo iz Jezusa
(Mt 27,27–31; Jn 19,2–3)
16 Vojaki so ga odpeljali na dvorišče palače, to je sodne hiše, in sklicali vso četo. 17 Ogrnili so ga v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo nadeli. 18 Začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!« 19 Tolkli so ga po glavi s trstom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal. 20 Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali.
Jezusa križajo
(Mt 27,32–44; Lk 23,26–43; Jn 19,16b–27)
21 Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. 22 Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. 23 Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. 24 In križali so ga
in si razdelili njegova oblačila,
tako da so žrebali zanje, kaj naj bi kdo vzel.
25 Bilà je tretja ura, ko so ga križali. 26 Napis o njegovi krivdi se je glasil: »Judovski kralj.« 27 In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici.
Nekateri rkp. dodajajo v. 28: Tako se je izpolnilo Sveto pismo, ki pravi: »Med hudodelce je bil prištet.«
29 Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili,
Ali preklinjali.
zmajevali z glavami in govorili: »No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš, 30 stopi s križa in se tako reši.« 31 Podobno so ga med seboj zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in so govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti. 32 Mesija,
Ali Kristus.
Izraelov kralj, naj zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali.« Tudi ona dva, ki sta bila križana z njim, sta ga sramotila.
Jezusova smrt
(Mt 27,45–56; Lk 23,44–49; Jn 19,28–30)
33 Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi
Ali po vsem svetu.
do devete ure. 34 Ob deveti uri pa je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 35 Ko so nekateri, ki so stali zraven, to slišali, so govorili: »Glejte, Elija kliče!« 36 Nekdo je pritekel in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu ponujal
Ali dajal.
piti z besedami: »Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel.« 37 Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil. 38 In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. 39 Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako
Nekateri rkp. dodajajo zakričal in.
izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.«
Ali sin.
40 Bilo je tudi nekaj žená, ki so gledale od daleč; med njimi Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba mlajšega in Jozéja, ter Salóma, 41 ki so hodile za njim, ko je bil v Galileji, in mu stregle, in še veliko drugih, ki so prišle z njim v Jeruzalem.
Jezusov pogreb
(Mt 27,57–61; Lk 23,50–56; Jn 19,38–42)
42 Že se je zvečerilo. Ker je bil dan pripravljanja, to je dan pred soboto, 43 je Jožef iz Arimateje, ugleden član vélikega zbora, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo, pogumno stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. 44 Pilat se je začudil, da je že mrtev. Poklical je k sebi stotnika in ga vprašal, ali je že dolgo, odkar je umrl. 45 Ko je to od stotnika izvedel, je truplo podaril Jožefu. 46 In Jožef
Dodano.
je kupil kos platna, Jezusa
Db. ga.
snel, zavil v platno in ga položil v grob, ki je bil vsekan v skalo. Nato je zavalil kamen k vhodu v grob. 47 Marija Magdalena in Marija, Jozéjeva mati, pa sta opazovali, kam ga je položil.
Jezusovo vstajenje
(Mt 28,1–8; Lk 24,1–12; Jn 20,1–10)
16
Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit. Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo. Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile. On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹« Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.
Vrstice 9–20 manjkajo v mnogih rkp. Nekateri rkp. imajo krajšo različico konca Mr: Vse, kar je bilo naročeno, so na kratko sporočile tistim, ki so bili okrog Petra. Nato je tudi Jezus sam poslal od vzhoda do zahoda sveto in neminljivo oznanilo o večnem odrešenju. Amen.
Jezus se prikaže Mariji Magdaleni
(Mt 28,9–10; Jn 20,11–18)
Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem demonov. 10 Šla je in to sporočila tistim, ki so bili prej z njim in so žalovali ter jokali. 11 Ko so slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli.
Jezus se prikaže dvema učencema
(Lk 24,13–35)
12 Nato se je v drugi obliki prikazal dvema izmed njih med potjo, ko sta šla na deželo. 13 Tudi ta dva sta odšla in to sporočila drugim, pa tudi njima niso verjeli.
Jezus pošlje učence
(Mt 28,16–20; Lk 24,36–49; Jn 20,19–23; Apd 1,6–8)
14 Še pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je njihovo nevero in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli obujenega.
Nekateri redki rkp. dodajajo (delno ali v celoti): Ti so se zagovarjali: »Ta vek/svet nepostavnosti in nevere je pod oblastjo satana, ki ne dovoli, da bi nečisti duhovi dojeli Božjo resnico in oblast; zato (naposled) že razodeni svojo pravičnost.« Tako so rekli Kristusu, Kristus pa jim je odgovoril: »Določilo let satanove oblasti se je izteklo, toda bližajo se druge grozote. Jaz pa sem bil izročen smrti za tiste, ki so grešili, da bi se spreobrnili k resnici in bi ne grešili več, da bi bili deležni slave pravičnosti, duhovne in neminljive slave, ki je v nebesih.«
15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! 16 Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. 17 Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, 18 z rokami
z rokami: manjka v nekaterih rkp.
dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
Jezusov vnebohod
(Lk 24,50–53; Apd 1,9–11)
19 Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. 20 Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije


Kratki videi o Svetem pismu
Projekt
Sveto pismo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplacno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020, do zdaj izpisanih odlomkov: 129.786.507, danes: 88.819
Cas izvajanja programa: 0.09s

Zakaj imamo prevod, ki je standardni?

Kupuj  z 10% velikonocnim popustom!

Kaj podariti birmancu? Darilo z vsebino, Sveto pismo!

Podpri nas, nic te ne stane

Naloži si sveto pismo v elektronski obliki za svoj e-bralnik.

Si težko vzameš cas za branje Božje besede? Zakaj ji torej ne prisluhneš?

Poznaš osnovno sporocilo Svetega pisma? Vstopi v dramo Svetega pisma!

Nekaj nasvetov za branje Svetega pisma.

Ne veš, kako se lotiti branja Svetega pisma? Zate smo pripravili nekaj bralnih nacrtov, ki ti bodo pomagali narediti prve korake.