1 Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel: 2 »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. 3 Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.« 4 Njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščavi?« 5 Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.« 6 Tedaj je naročil, naj množica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico. 7 Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te. 8 Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem košev koščkov, ki so ostali; 9 ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je; 10 sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.

11 Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; preizkušali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba. 12 On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.« 13 In pustil jih je, spet stopil v čoln in odplul na drugo stran jezera.

14 Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb. 15 Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.« 16 Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha. 17 Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno? 18 Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate, 19 ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« 20 »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.« 21 Tedaj jim je rekel: »Mar še vedno ne uvidite?«

22 Prispeli so v Betsajdo in pripeljali so mu slepega ter ga prosili, da bi se ga dotaknil. 23 Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?« 24 Ta se je ozrl kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.« 25 Nato mu je ponovno položil roke na oči in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. 26 In poslal ga je domov z naročilom: »V vas nikar ne hôdi!«

27 Nato je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezareje Filipove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« 28 Odgovorili so: »Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden od prerokov.« 29 In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovoril in rekel: »Ti si Mesija.« 30 Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali.

31 In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. 32 O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. 33 On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« 34 Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 35 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil. 36 Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? 37 Kaj bi človek lahko dal v zameno za svoje življenje? 38 Kdor se sramuje mene in mojih besed pred tem prešuštnim in grešnim rodom, se ga bo tudi Sin človekov sramoval, ko bo s svetimi angeli prišel v veličastvu svojega Očeta.«