|
Psalm 22 (21)
Trpljenje in upanje pravičnega
22
1 Zborovodju, po napevu Košuta ob zori. Davidov psalm.
2 Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?
Daleč od moje rešitve so besede mojega vpitja.
3 Moj Bog, kličem podnevi, pa me ne uslišiš,
ponoči, pa ni pomiritve zame.
4 In ti si Sveti,
prestoluješ nad hvalnicami Izraela.
5 Vate so zaupali naši očetje,
zaupali so, in si jih osvobodil.
6 K tebi so klicali, in so bili rešeni,
vate so zaupali, in niso bili osramočeni.
7 Jaz pa sem črv, ne človek,
sramotenje ljudi, prezir ljudstva.
8 Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo,
kremžijo ustnice, zmajujejo z glavo:
9 »Prepustil se je Gospodu,  Db. Zvalil je na Gospoda. naj ga osvobodi,
naj ga reši, saj ima z njim veselje.«
10 Zares, ti si me potegnil iz telesa,
me varoval na prsih moje matere.
11 K tebi sem bil vržen iz naročja, Db. iz maternice.
od materinega telesa si ti moj Bog.
12 Ne bodi daleč od mene,
saj je stiska blizu,
saj ni nikogar, ki bi pomagal.
13 Obkrožilo me je mnogo juncev,
bašánski biki so me obdali;
14 svoje gobce so razprli proti meni
kakor lev, ki trga in rjove.
15 Razlil sem se kakor voda,
vse moje kosti so se razklenile.
Moje srce je postalo kakor vosek,
raztopilo se je sredi mojega telesa.
16 Suha kakor črepinja je moja sila,
moj jezik se lepi na nebo;
v smrtni prah si me položil.
17 Obkrožili so me psi,
drhal hudobnežev me je obkolila;
prebodli so mi roke in noge. Tako nekateri rkp., gr., sir., lat.; MT kakor lev moje roke in moje noge.
18 Lahko preštejem vse svoje kosti,
oni gledajo, buljijo vame.
19 Razdeljujejo si moja oblačila
in za mojo suknjo žrebajo.
20 Ti pa, Gospod, ne bodi daleč!
Moja moč, hiti mi pomagat!
21 Reši pred mečem mojo dušo,
iz pasje šape, mojo edino;
22 odreši me iz levjega gobca,
izpred bivolskih rogov si me uslišal.
23 Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom,
sredi zbora te bom hvalil.
24 Tisti, ki se bojite Gospoda, hvalite ga,
ves Jakobov zarod, častite ga,
trepetajte pred njim, ves Izraelov rod.
25 Zakaj ni preziral in ni zaničeval
nesreče nesrečnega.
Ni skrival pred njim svojega obličja;
ko je k njemu klical na pomoč, je slišal.
26 Od tebe je moja hvalnica v velikem zboru;
svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.
27 Ubogi bodo jedli in se nasitili,
hvalili bodo Gospoda tisti, ki ga iščejo;
naj vam oživi srce za vedno.
28 Spomnili se bodo in se vrnili h Gospodu
vsi konci zemlje;
pred njim bodo padle na kolena
vse družine narodov.
29 Zakaj Gospodu gre kraljestvo,
vladarju nad narodi.
30 Jedo in padajo na kolena vsi rejeni na zemlji,
pred njim se klanjajo vsi, ki so se pogreznili v prah,
vsak, ki ni mogel ohraniti svoje duše pri življenju. Gr., lat. in moja duša živi njemu.
31 Zarod mu bo služil, Gr., lat. In moje seme mu bo služilo.
o mojem Gospodu bodo pripovedovali rodu.
32 Prišli bodo in oznanjali ljudstvu, ki bo rojeno, njegovo pravičnost;
da je on to naredil.
|
