|
Padec Babilona
18
1 Zatem sem videl drugega angela, ki se je spuščal z neba z veliko oblastjo: zemlja se je razsvetlila od njegovega sijaja.  Ali veličastva.
2 Z močnim glasom je zaklical:
»Padel je, padel véliki Babilon
in postal bivališče demonov,
pribežališče Ali ječa. vseh nečistih duhov,
pribežališče vseh nečistih ptic,
in pribežališče vseh živali, ki so nečiste in mrzke,
3 ker so vsi narodi pili Različica padli. od vina
njegovega pobesnelega vlačugarstva,
kralji zemlje so se vlačugali z njim
in trgovci zemlje so obogateli od njegovega silnega razkošja.«
4 Nato sem z neba zaslišal drug glas, ki je rekel:
»Pojdi iz njega, ljudstvo moje,
da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih
in da te ne prizadenejo
njegove nadloge!
5 Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba
in Bog se je spomnil njegovih krivic.
6 Izplačajte ga, kakor je sam izplačal,
in povrnite mu dvojno po njegovih delih.
Dvojno mu nalijte v čašo, v katero je sam nalival.
7 Kolikor si je privoščil sijaja in naslad,
toliko muk in bridkosti mu prizadenite.
Zakaj v svojem srcu pravi:
›Sedim kakor kraljica,
nisem vdova
in ne bom okusila bridkosti.‹
8 Zaradi tega bodo v enem samem dnevu prišle nadenj nadloge:
smrt, žalost in lakota,
in bo sežgan v ognju.
Zakaj mogočen Gospod je Bog, ki ga je sodil.«
9 Kralji zemlje, ki so se vlačugali in naslajali z njim, bodo jokali in žalovali za njim, ko bodo videli dim njegovega požara.
10 Od daleč bodo stali iz strahu pred njegovimi mukami in vpili:
»Gorje, gorje, véliko mesto,
Babilon, mogočno mesto,
zakaj v eni uri je prišla tvoja obsodba!«
11 Tudi trgovci zemlje jokajo in žalujejo za njim, ker nihče ne kupuje več njihovega blaga:
12 blaga iz zlata, srebra, dragih kamnov, biserov, tančice, bagra, svile in škrlata; pa vsakovrstnega dišečega lesa, vsakovrstnega orodja iz slonovine, vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa, brona, železa in marmorja;
13 pa cimeta in balzama, dišav, mire in kadila, vina in olja, najboljše moke in žita, goveda in ovc, konj in voz, sužnjev in človeških življenj. Db. teles in človeških duš.
14 »Sadeži, ki jih je želela tvoja duša,
so izginili,
ves sijaj in ves blesk
je odpadel od tebe
in nikoli več ga ne bodo našli.«
15 Trgovci, ki prekupčujejo s tem blagom in ki so obogateli od tega mesta, bodo iz strahu pred njegovimi mukami stali od daleč, jokali in žalovali
16 ter govorili:
»Gorje, gorje, véliko mesto,
ki si bilo oblečeno v tančico,
v bager in škrlat,
bleščeče okrašeno z zlatom,
z dragimi kamni in biseri,
17 zakaj v eni uri je bilo opustošeno tolikšno bogastvo!«
Vsi krmarji, vsi, ki plovejo iz kraja v kraj, Ali ki plovejo v ta kraj. vsi pomorščaki in vsi, ki so zaposleni na morju, so stali od daleč
18 ter vpili, ko so videli dim njegovega požara, rekoč: »Katero mesto je bilo podobno temu velikanskemu mestu?«
19 Glavo so si potresli s prahom ter vpili, jokali in tožili, rekoč:
»Gorje, gorje, véliko mesto,
od katerega razkošja
so obogateli vsi, ki so imeli ladje na morju,
zakaj v eni uri je bilo opustošeno!
20 Razveselite se nad tem mestom, nebesa,
sveti, apostoli in preroki,
ker je Bog uresničil nad njim vašo sodbo!«
21 Tedaj je silen angel vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga zagnal v morje, rekoč:
»S takšnim zamahom bo vržen
Babilon, véliko mesto,
in ga ne bo več najti.
22 V tebi se ne bo več slišal
glas harfistov in godcev,
piskačev in trobentačev.
V tebi se ne bo našel več
noben obrtnik kakršne koli stroke.
V tebi se ne bo več slišal
glas mlina.
23 V tebi ne bo več svetila
luč svetilke.
V tebi se ne bo več slišal
glas ženina in neveste.
Zakaj tvoji trgovci so bili velikaši zemlje
in tvoje čarovnije so zapeljale vse narode.
24 V njem se je našla kri prerokov in svetih
ter vseh, ki so bili umorjeni na zemlji.«
|
