|
28 Prevzetnež druge zasmehuje in sramoti,
toda kazen preži nanj kakor lev.
29 V past se bodo ujeli tisti, ki se veselijo padca pobožnih,
in trpljenje jih bo ugonobilo še pred njihovo smrtjo.
Jeza in odpuščanje
30 Srd in jeza, tudi ta sta ostudna,
grešen človek se jima bo vdajal.
28
1 Kdor se maščuje, bo izkusil Gospodovo maščevanje,
ki si bo skrbno zapomnil njegove grehe.
2 Odpusti krivico svojemu bližnjemu,
tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni  Db. odvezani. tvoji grehi.
3 Kako bo človek, ki kuha jezo zoper drugega človeka,
pri Gospodu iskal ozdravljenja? Tj. odpuščanja.
4 Kako bo človek, ki do sebi enakega nima usmiljenja,
za svoje grehe prosil odpuščanja?
5 Če človek, ki je le bitje iz mesa, še in še kuha jezo,
kdo bo dosegel odpuščanje njegovih grehov?
6 Pomisli na poslednje reči in jenjaj sovražiti,
na trohnobo in smrt in se drži zapovedi.
7 Pomisli na zapovedi in se ne srdi na bližnjega,
na zavezo Najvišjega, pa nič ne maraj za pogrešek. Db. nevednost.
Prepir
8 Izogiblji se prepiru, pa boš manj grešil;
togoten človek bo namreč razvnel prepir,
9 grešnik bo med prijatelje zasejal razdor
in med mirne ljudi vrgel sovraštvo.
10 Kakršna so drva, tako zagori ogenj,
kakršna je trdovratnost prepira, tako zagori,
kakršna je človekova moč, takšen bo njegov bes,
bogastvo pa bo še napihnilo njegovo jezo.
11 Trenuten spor zaneti ogenj, Sir. Tréska in smola zanetita ogenj.
hud prepir pa povzroči prelivanje krvi.
12 Če pihneš v iskro, bo zažarela,
če nanjo pljuneš, bo ugasnila,
oboje pa prihaja iz tvojih ust.
Hudobni jeziki
13 Podpihovalca in hinavca Db. človeka, ki ima dvojnat (preklan) jezik. prekolnite,
taki so namreč pogubili veliko ljudi, ki so živeli v miru.
14 Jezikavost tretjega je že mnoge zamajala
in jih preganjala od naroda do naroda.
Porušila je utrjena mesta
in uničila hiše velikašev.
15 Jezikavost tretjega je izgnala pogumne žene
in jih oropala sadov njihovega truda.
16 Kdor ji nasede, ne bo več našel počitka
in tudi doma ne bo več živel v miru.
17 Udarec s šibo naredi krvavo marogo,
udarec jezika pa bo polomil kosti.
18 Veliko jih je padlo pod ostrim mečem,
vendar ne toliko, kakor jih je padlo zaradi jezika.
19 Blagor tistemu, ki je bil obvarovan pred njim,
ki ni izkusil njegovega besnenja,
komur ni bilo treba vleči njegovega jarma,
kdor ni bil vklenjen v njegove verige.
20 Njegov jarem je namreč železen jarem,
njegove verige so bronaste verige.
21 Smrt, ki jo povzroči jezik, je huda smrt,
boljše je podzemlje kakor smrt od jezika.
22 Ne bo pa imel moči nad pobožnimi,
ti ne bodo goreli v njegovem plamenu.
23 Tisti, ki zapustijo Gospoda, bodo padli vanj,
med njimi Db. v njih. bo zagorel in ne bo ugasnil.
Proti njim bo poslan kakor lev,
kakor panter jih bo raztrgal.
24 Glej, da boš svoj vinograd Db. posestvo. ogradil s trnjem!
Dobro zakleni svoje srebro in zlato,
25 naredi za svoje besede tehtnico in utež,
naredi za svoja usta vrata in zapah.
26 Pazi, da ne spodrsneš zaradi jezika,
da ne padeš pred človekom, ki te čaka v zasedi!
Posojilo
29
1 Kdor je usmiljenega srca, bližnjemu posoja,
kdor ga z roko podpira, se ravna po zapovedih.
2 Posodi bližnjemu, kadar je potreben,
in tudi vračaj bližnjemu o pravem času.
3 Drži besedo, izkaži se mu zanesljivega, Ali zvestega (dani besedi).
pa boš ob vsakem času dobil, kar potrebuješ.
4 Mnogi imajo posojilo za naključno najdbo,
s tem pa spravljajo v zadrego tiste, ki jim pomagajo.
5 Dokler ne dobi posojila, bo upniku poljubljal roke,
hlapčevsko se bo izražal Db. ponižal bo glas. o denarju svojega bližnjega.
Ko pa bi moral vrniti, bo zavlačeval,
se nemarno izgovarjal in tarnal nad razmerami.
6 Če si bo opomogel, bo prinesel komaj polovico,
in še to naj ima upnik za naključno najdbo.
Če pa ne, je upnik ob denar,
za zahvalo pa si je v izposojevalcu nakopal še sovražnika,
ki bo upniku vračal s kletvijo in zmerjanjem
in mu namesto s slavo povrnil s sramoto.
7 Mnogi neradi posojajo, pa ne iz hudobije,
ampak iz strahu, da bi jih kdo oropal po nepotrebnem.
Miloščina
8 Bodi velikodušen do reveža,
ne puščaj ga, da bi na vbogajme čakal.
9 Zaradi zapovedi se zavzemaj za siromaka,
ne puščaj ga praznih rok, kadar je v pomanjkanju.
10 Bodi pripravljen porabiti srebrnike za brata in prijatelja,
sicer jih bo pod kamnom uničila rja.
11 Ravnaj s svojim zakladom po zapovedih Najvišjega, Sir. Deni zase na stran zaklad dobrotljivosti in ljubezni.
tako ti bo bolj koristil kakor zlato.
12 V svoje zakladnice zaklepaj usmiljenost, Ali miloščino.
ta te bo rešila iz vsakršne nesreče;
13 bolje kakor trden ščit in težko kopje
se bo zate bojevala proti sovražniku.
Poroštvo
14 Dober človek je bližnjemu za poroka,
kdor pa je izgubil čut sramu, ga bo pustil na cedilu.
15 Ne pozabljaj na porokovo dobroto,
saj se je osebno zavzel zate. Db. saj je dal svojo dušo/življenje zate.
16 Grešnik bo zapravil porokovo dobrotljivost,
človek nehvaležnega srca Db. razuma. se ne bo zmenil za rešitelja.
17 Poroštvo je ugonobilo veliko vplivnih mož
in jih premetavalo kakor morski val.
18 Mogočne može je pognalo iz domovine,
da so se morali potikati med tujimi narodi.
19 Če se bo grešnik vsiljeval za poroka
in bo iskal dobiček, bo prišel pred sodišče. Db. v sodbe.
20 Zavzemaj se za bližnjega po svojih močeh,
a pazi nase, da ne boš propadel.
Neodvisnost
21 Glavne skrbi za življenje Db. Počelo življenja. so voda, kruh, obleka
in hiša, kamor se umakneš pred javnostjo. Db. ki skriva nespodobnost.
22 Lepše je življenje ubogega pod leseno streho
kakor razkošne jedi pri tujih ljudeh.
23 Z majhnim in velikim bodi zadovoljen,
in ti ne bo treba poslušati očitka, da si tujec.
24 Mučno je življenje od hiše do hiše,
saj tam, kjer si tujec, ne boš smel odpreti ust.
25 Streči boš moral in pijačo ponujati, a ti nihče ne bo hvaležen, Sir. Ti si tujec in moraš piti žalitev.
še več, grenke boš moral poslušati:
26 »Pridi sem, tujec, pogrni mizo,
daj mi jesti, če imaš kaj pri rokah.
27 Poberi se, tujec, pred imenitnejšim obličjem!
Brat mi je prišel v goste in potrebujem sobo.«
28 Hud je za razumnega človeka
očitek glede pripadnosti Db. hiše. in žalitev od strani upnika.
Vzgoja
30
1 Kdor svojega sina ljubi, ga bo pogosto tepel,
da ga bo lahko nazadnje vesel.
2 Kdor strogo vzgaja svojega sina, mu bo ta v zadoščenje
in med znanci bo nanj ponosen.
3 Kdor svojega sina uči, bo pri sovražniku zbujal nevoščljivost,
pred prijatelji pa bo nad njim vesel.
4 Če mu umre oče, bo, kakor da ni umrl,
ker je za seboj pustil sebi enakega.
5 V življenju ga je gledal in bil vesel
in ob smrtni uri mu ni bilo žal.
6 Za seboj je pustil nekoga, ki ga bo pri sovražnikih maščeval,
prijateljem pa vračal dobrote.
7 Kdor sina razvaja, mu bo moral obvezovati rane
in ob slehernem kriku bo vztrepetalo njegovo srce.
|
