1 Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Zato jih je Gospod dal za sedem let v roke Midjáncem. 2 Midjánska roka je prevladala nad Izraelom in iz strahu pred Midjánci so si Izraelovi sinovi uredili gorske globeli, votline in zaklonišča. 3 Zgodilo se je tudi, da so Izraelci posejali, prišli pa so Midjánci, Amalečani in sinovi Vzhoda, da bi šli nadnje. 4 Utaborili so se ob njih in jim pokončali pridelke zemlje, vse do vhoda v Gazo. V Izraelu niso pustili nič živeža in tudi ne drobnice, goveda in oslov. 5 Kajti prihajali so s svojo živino in s svojimi šotori, vstopali so številni kakor kobilice. Bilo jih je mnogo in brez števila je bilo njihovih kamel. Prihajali so v deželo in jo pustošili. 6 Tako je Izrael zaradi Midjáncev silno obubožal in Izraelovi sinovi so klicali h Gospodu.

7 Ko so Izraelovi sinovi vpili h Gospodu zaradi Midjáncev, 8 je Gospod poslal Izraelovim sinovom moža, preroka. Ta jim je rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Jaz sem vas pripeljal iz Egipta in vas odpeljal iz hiše sužnosti. 9 Rešil sem vas egiptovske roke, iz rok teh, ki so vas stiskali. Izpred vas sem jih pregnal in vam dal njihovo deželo. 10 Rekel sem vam tudi: Jaz sem Gospod, vaš Bog. Ne bojte se bogov Amoréjcev, v katerih deželi prebivate. Vendar niste poslušali mojega glasu.‹«

11 Tedaj je prišel Gospodov angel in se usedel pod terebinto v Ofri, last Abiézerjevca Joáša. Njegov sin Gideón je v stiskalnici s palico otepal pšenico, da bi jo spravil na varno pred Midjánci. 12 Tedaj se mu je prikazal Gospodov angel in mu rekel: »Gospod s teboj, močni junak!« 13 Gideón mu je rekel: »Toda, moj gospod, če je Gospod z nami, zakaj nas je potem vse to zadelo? Kje so vsa njegova čudežna dela, o katerih so nam pripovedovali naši očetje, ko so rekli: ›Ali nas ni Gospod izpeljal iz Egipta?‹ Zdaj pa nas je Gospod zavrgel in izročil v roke Midjáncem.« 14 Gospod se je obrnil k njemu in rekel: »Pojdi v tej svoji moči in rešil boš Izraela iz rok Midjáncev. Ali te ne pošiljam jaz sam?« 15 Rekel mu je: »Toda, moj gospod, s čim bom rešil Izraela? Glej, moja rodbina je najrevnejša v Manáseju in jaz sem poslednji v hiši svojega očeta.« 16 Gospod pa mu je rekel: »Jaz bom s teboj. Pobil boš Midjánce kakor enega moža.« 17 Rekel mu je: »Če sem našel milost v tvojih očeh, mi daj znamenje, da si ti, ki govoriš z menoj! 18 Prosim te, ne hodi od tod, dokler se ne vrnem k tebi, prinesem svoj dar in ga postavim predte!« Rekel mu je: »Ostanem, dokler se ne vrneš.«

19 Tedaj je Gideón odšel, pripravil kozjega mladiča in nekvašenega kruha iz škafa moke. V košaro je položil meso in vlil juho v lonec. Vse to je odnesel k njemu pod terebinto in daroval. 20 Božji angel mu je tedaj rekel: »Vzemi meso in nekvašeni kruh in ju položi na to skalo, juho pa zlij proč!« Storil je tako. 21 Gospodov angel je tedaj vzel konec palice v svojo roko in se dotaknil mesa in nekvašenega kruha. Iz skale je tedaj švignil ogenj in použil meso in nekvašeni kruh; Gospodov angel pa je odšel izpred njegovih oči. 22 Tedaj je Gideón videl, da je bil Gospodov angel. In Gideón je rekel: »Gorje, Gospod Bog, kajti videl sem Gospodovega angela iz obličja v obličje.« 23 Gospod pa mu je rekel: »Mir s teboj, nikar se ne boj! Ne boš umrl.« 24 Tedaj je Gideón tam postavil oltar Gospodu in ga imenoval »Gospod je mir.« Do tega dne je še vedno v Ofri Abiézerjevcev.

25 Še tisto noč mu je Gospod rekel: »Vzemi mladega junca od svojega očeta in drugega sedemletnega junca ter podri Báalov oltar, last tvojega očeta. Posekaj tudi ašero, ki je ob njem. 26 Na vrhu te utrdbe zgradi po vzoru oltar Gospodu, svojemu Bogu! Nato vzemi drugega junca in ga daruj kot žgalno daritev z lesom ašere, ki jo boš posekal.« 27 Gideón je vzel deset mož izmed svojih hlapcev in storil, kakor mu je Gospod govoril. Ker pa se je bal hiše svojega očeta in mož v mestu, tega ni storil podnevi, ampak ponoči.

28 Ko so možje mesta zjutraj vstali, glej, je bil Báalov oltar podrt in ašera ob njem posekana, drugi junec pa darovan na postavljenem oltarju. 29 Tedaj so rekli možje drug drugemu: »Kdo je to storil?« Po preiskovanju in poizvedovanju so rekli: »Joášev sin Gideón je to storil!« 30 Nato so možje mesta rekli Joášu: »Privedi ven svojega sina! Umreti mora, ker je podrl Báalov oltar in ker je posekal ašero ob njem.« 31 Joáš pa je rekel vsem, ki so se ustavili pri njem: »Mar hočete braniti Báala? Ali ga hočete vi rešiti? Kdor se bo bojeval zanj, bo do jutra mrtev. Če je bog, naj se bojuje sam zase, ker je podrt njegov oltar.« 32 Tako so tisti dan Gideóna imenovali Jerubáal, kajti rekli so: »Naj se Báal bojuje proti njemu, ker je porušil njegov oltar.«

33 Vsi Midjánci, Amalečani in sinovi Vzhoda so se tedaj zbrali skupaj, šli na drugo stran in se utaborili v Jezreélski dolini. 34 Gospodov duh je tedaj navdal Gideóna in zatrobil je v rog in poklical Abiézerjevce, naj mu sledijo. 35 Po vsem Manáseju je razposlal glasnike in tudi te poklical, naj mu sledijo. Odposlal je glasnike tudi v Aser, Zábulon in Neftáli, in šli so jim naproti.

36 Gideón je rekel Bogu: »Če res hočeš rešiti Izraela po moji roki, kakor si govoril, 37 glej, položim ovčje runo na mlatišče. Če bo rosa samo na runu, po vsej zemlji pa suho, bom vedel, da boš zagotovo rešil Izraela po moji roki, kakor si govoril.« 38 In zgodilo se je tako. Ko je drugo jutro zarana vstal in ožel runo, je iz runa iztisnil roso, za polno čašo vode. 39 Potem je Gideón rekel Bogu: »Naj se ne vname tvoj srd zoper mene, če bom še enkrat spregovoril. Naj poizkusim, prosim, še enkrat z runom. Naj bo tokrat suho samo na runu, po vsej zemlji pa rosa.« 40 In Bog je tisto noč storil tako. Bilo je suho samo na runu, po vsej zemlji pa je bila rosa.

1 Jerubáal, to je Gideón, in vse ljudstvo z njim so se zgodaj zjutraj odpravili in se utaborili pri studencu Haród. Midjánski tabor pa je bil na severni strani ob griču Moréju v ravnini.

2 Tedaj je Gospod rekel Gideónu: »Preveč je ljudstva s teboj, da bi jim dal Midjánce v roke. Izrael bi se lahko ponašal pred menoj in rekel: ›S svojo lastno roko sem se rešil.‹ 3 Zato zdaj naznani ljudstvu in reci: ›Kdor se boji in trepeta, naj se vrne in odide z gore Gileád.‹« In vrnilo se jih je izmed ljudstva dvaindvajset tisoč, ostalo pa jih je le deset tisoč.

4 Gospod je spet rekel Gideónu: »Še je preveč ljudstva. Odpelji jih k vodi in tam ti jih bom odbral. Tisti, za katerega ti porečem: ›Ta pojde s teboj,‹ bo šel s teboj; za vsakega pa, za katerega ti porečem: ›Ta ne pojde s teboj,‹ ne bo šel!« 5 Odpeljal je ljudstvo k vodi in Gospod je rekel Gideónu: »Vsakogar, ki bo s svojim jezikom srebal vodo, kakor sreba pes, postavi posebej; kakor tudi vsakogar, ki bo pokleknil na kolena, da bi pil.« 6 Teh, ki so srebali iz rok v usta, je bilo tristo; vsi preostali pa so pokleknili na kolena, da bi pili vodo. 7 In Gospod je rekel Gideónu: »S tristo možmi, ki so srebali, vas bom rešil in v tvoje roke izročil Midjánce, vsi preostali ljudje pa naj pojdejo v svoj kraj.« 8 Ko si je ljudstvo vzelo živeža in svojih rogov v svoje roke, je vse Izraelce odposlal, vsakega k svojemu šotoru. Le tristo mož je zadržal. Midjánski tabor pa je bil spodaj v ravnini.

9 Še tisto noč mu je Gospod rekel: »Vstani in zavzemi tabor, kajti v tvoje roke ga dajem. 10 Če pa se bojiš iti sam, pojdi v tabor skupaj s svojim hlapcem Purájem. 11 Poslušal boš, o čem se bodo pogovarjali. Zatem se bodo okrepile tvoje roke, da boš odšel v tabor.« In stopil je s svojim hlapcem Purájem do prve straže v taboru. 12 Midjánci, Amalečani in vsi sinovi Vzhoda pa so bili razporejeni po ravnini kakor množica kobilic in njihovim kamelam ni bilo števila. Bilo jih je toliko, kolikor je peska na morskem obrežju.

13 Ko je Gideón prišel tja, je nekdo svojemu tovarišu pripovedoval sanje. Rekel je: »Imel sem sanje. Glej, kolač ječmenovega kruha se je valil proti taboru Midjáncev. Ko je dosegel šotor in zadel vanj, ga je podrl in obrnil navzgor, da je šotor padel.« 14 Tovariš mu je odgovoril in rekel: »To ni nič drugega kakor meč Izraelca, Joáševega sina Gideóna. Bog mu je dal v roke Midjánce in ves tabor.« 15 Ko je Gideón slišal pripovedovanje o sanjah in njihovo razlago, se je do tal priklonil. Vrnil se je v Izraelov tabor in rekel: »Vstanite, Gospod daje tabor Midjáncev v vaše roke.«

16 Nato je razdelil tristo mož v tri vrste in vsem dal v roke rogove in prazne vrče s plamenicami v sredi vrčev. 17 Rekel jim je: »Glejte name in delajte enako! Glejte, stopil bom do konca tabora, in kakor bom storil jaz, tako storite vi! 18 Ko bom zatrobil v rog jaz in ti, ki so z menoj, takrat zatrobite v rogove tudi vi krog in krog tabora ter recite: ›Za Gospoda in za Gideóna!‹«

19 Ko so Gideón in sto mož, ki so bili z njim, prišli do konca tabora, je poveljnik srednje nočne straže ravno razporejal stražarje. Zatrobili so v rogove in razbili vrče, ki so jih imeli v svojih rokah. 20 Tudi tri krdela so zatrobila v rogove in razbili so vrče. V svojih levicah so držali plamenice in v desnicah rogove, da so trobili. Klicali so: »Za Gospoda in za Gideóna.« 21 Vsakdo je stal na svojem mestu krog in krog tabora. Ves tabor je bil zbegan in vpili so ter bežali. 22 Medtem ko je trobilo tristo rogov, je Gospod po vsem taboru naravnal meč enega proti drugemu. Tabor se je razbežal do Bet Šite, proti Cerédi in do brega Abél Mehóle pri Tabátu.

23 Dal je poklicati tudi Izraelce iz Neftálija, iz Aserja in iz vsega Manáseja, da bi zasledovali Midjánce. 24 Gideón je razposlal glasnike po vsem Efrájimskem pogorju. Rekel je: »Pojdite Midjáncem nasproti in zasedite jim vodo do Bet Bare in Jordan.« Tako je bil sklican ves Efrájim in zasedli so vode do Bet Bare in Jordan. 25 Ujeli so tudi dva midjánska kneza, Oréba in Zeéba. Oréba so ubili na Orébovi skali, Zeéba pa so ubili na Zeébovi tlačilnici. Podili so Midjánce, glavi Oréba in Zeéba pa so odnesli h Gideónu na drugo stran Jordana.