|
Prihod Svetega Duha
2
1 Ko je prišel binkoštni  Db. petdeseti. dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.
2 Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Db. so sedeli.
3 Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.
4 Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
5 V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom.
6 Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku.
7 Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci?
8 Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku?
9 Parti, Medijci in Elámci in tisti, ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji,
10 v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj,
11 Judje in spreobrnjenci, Db. prozeliti. Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!«
12 Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: »Kaj naj to pomeni?«
13 Nekateri pa so se norčevali in govorili: »Sladkega vina so se napili.«
Peter govori na binkoštni praznik
14 Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam!
15 Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,
16 temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu:
17 In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog:
razlil bom od svojega Duha čez vse meso, Tj. na vse človeštvo.
in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere
in vaši mladeniči bodo gledali videnja
in vaši starci bodo sanjali v sanjah.
18 Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle
bom v tistih dneh izlil od svojega Duha
in bodo prerokovali.
19 In dal bom čudeže zgoraj na nebu
in znamenja spodaj na zemlji,
kri in ogenj in dimne oblake.
20 Sonce se bo spremenilo v temo
in mesec v kri,
preden pride veliki in sijajni Gospodov dan.
21 In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.
22 Možje Izraelci, poslušajte te besede! Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, katera je Bog po njem delal med vami, kakor sami veste,
23 njega so – prav kakor je Bog hotel in predvideval – izročili vam, vi pa ste ga po rokah krivičnežev Db. nepostavnežev. pribili na križ in umorili.
24 Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim.
25 David namreč pravi o njem:
Vedno sem videl pred sabo Gospoda,
na moji desnici je, da ne omahnem.
26 Zato se je razveselilo moje srce in vzradostil se je moj jezik.
In v upanju bo počivalo moje meso,
27 ker moje duše ne boš prepustil podzemlju,
svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.
28 Dal si mi spoznati pota življenja,
napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.
29 Bratje! Dovolíte, da vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: umrl je, bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne.
30 Ker je bil prerok, je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da bo sad njegovih ledij posadil na njegov prestol.
31 Videl je v prihodnost in govoril o vstajenju Mesija, Ali Maziljenca ali Kristusa. da
ni bil prepuščen podzemlju
in njegovo meso ni videlo trohnobe.
32 Tega Jezusa je Bog obudil in mi vsi smo temu priče.
33 Bil je povišan na Ali z. Božjo desnico in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega Duha je razlil, kakor vidite in slišite.
34 David ni šel v nebesa in vendar sam pravi:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Sédi na mojo desnico,
35 dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.
36 Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Mesija.« Ali Maziljenca ali Kristusa.
37 Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«
38 Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.
39 Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.«
40 Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in jim govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!«
41 Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi. Db. duš.
Življenje prvih vernikov
42 Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, Ali v skupnosti ali v enodušnosti. v lomljenju kruha in v molitvah.
43 Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj.
44 Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno:
45 prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.
46 Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem.
47 Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje.
|
