Biblija.net Svetopisemska družba Slovenije

Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  SSP-Op  ŽJ  JUB  EKU  CHR  DAL Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik

Luka 3,1 - 4,44

Priprava na javno delovanje
Janez Krstnik oznanja
(Mt 3,1–12; Mr 1,1–8; Jn 1,19–28)
3
V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonítide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija:
Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!
Vsaka dolina naj se napolni
in vsaka gora in hrib naj se zniža.
Kar je krivo, naj bo ravno
in razkopana pota naj bodo gladka.
In vse meso
Tj. vsa živa bitja.
bo videlo Božje odrešenje.
Množicam, ki so prihajale k njemu, da bi jih krstil, je torej govoril: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sadove, vredne spreobrnjenja! Ne začenjajte sami pri sebi govoriti: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.« 10 Množice pa so ga spraševale: »Kaj naj torej storimo?« 11 Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.« 12 Tudi cestninarji so se prišli krstit, in so mu rekli: »Učitelj, kaj naj storimo?« 13 Odvrnil jim je: »Ne terjajte nič več, kakor vam je ukazano.« 14 Spraševali so ga tudi vojaki: »In mi, kaj naj storimo?« Rekel jim je: »Ne bodite do nikogar nasilni in nikogar ne trpinčite, ampak bodite zadovoljni s svojo plačo.«
15 Ker pa je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija, 16 je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi,
Ali z vodo.
pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil
Tj. potopil, zalil.
v Svetem Duhu
Ali s Svetim Duhom …
in ognju. 17 Velnico ima v roki, da bo počistil svoje mlatišče in spravil žito v svojo kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.« 18 Tako je torej še z mnogimi drugimi opomini oznanjal ljudem dobro novico. 19 Ko pa je grajal tudi četrtnega oblastnika Heroda zaradi Herodiade, žene njegovega brata, in zaradi vsega hudega, kar je Herod storil, 20 je on vsemu dodal še to, da je Janeza vrgel v ječo.
Jezusov krst
(Mt 3,13–17; Mr 1,9–11)
21 Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. 22 Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin,
Ali moj Sin, Ljubljeni.
nad teboj imam veselje.«
Različici nad katerim imam veselje, danes sem te rodil.
Jezusov rodovnik
(Mt 1,1–17)
23 Ko je Jezus začel z delovanjem, je bil star okrog trideset let. Bil je, kakor so mislili, Jožefov sin, Jožef pa Élijev, 24 ta Matátov, ta Levijev, ta Melhíjev, ta Janájev, ta Jožefov, 25 ta Matitjájev, ta Amosov, ta Nahumov, ta Heslíjev, ta Nangájev, 26 ta Mahatov, ta Matitjájev, ta Šimíjev, ta Jozéhov, ta Jodájev, 27 ta Johanánov, ta Rezájev, ta Zerubabélov, ta Šealtiélov, ta Neríjev, 28 ta Melhíjev, ta Adíjev, ta Kosámov, ta Elmadámov, ta Erov, 29 ta Jošúov, ta Eliézerjev, ta Jorímov, ta Matátov, ta Levijev, 30 ta Simeonov, ta Judov, ta Jožefov, ta Jonámov, ta Eljakímov, 31 ta Meleájev, ta Menájev, ta Matatájev, ta Natánov, ta Davidov, 32 ta Jesejev, ta Obédov, ta Boazov, ta Salmónov, ta Nahšónov, 33 ta Aminadábov, ta Admínov, ta Arníjev,
Aminadábov … Admínov … Arníjev: pri teh imenih so v rkp. številne različice.
ta Hecrónov, ta Perecov, ta Judov, 34 ta Jakobov, ta Izakov, ta Abrahamov, ta Terahov, ta Nahórjev, 35 ta Serúgov, ta Regujev, ta Pelegov, ta Eberjev, ta Šelahov, 36 ta Kenánov, ta Arpahšádov, ta Semov, ta Noetov, ta Lamehov, 37 ta Matuzalemov, ta Henohov, ta Jeredov, ta Mahalalélov, ta Kenánov, 38 ta Enóšev, ta Setov, ta Adamov, Adam pa Božji.
Hudič skuša Jezusa
(Mt 4,1–11; Mr 1,12–13)
4
1-2 Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruhaNato ga je hudič
Dodano.
povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če torej mene moliš,
Ali počastiš ali se mi pokloniš; podobno v v. 8.
bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je:
Gospoda, svojega Boga, môli
in njemu samemu služi!«
Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh
Db. na krilce.
templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; 10 kajti pisano je:
Svojim angelom bo zate zapovedoval,
da te obvarujejo
11 in:
Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen
12 Jezus mu je odgovoril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga13 Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa.
Jezusovo delovanje v Galileji
Jezus začne učiti
(Mt 4,12–17; Mr 1,14–15)
14 Jezus se je v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici. 15 Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili.
Jezusa v Nazaretu zavrnejo
(Mt 13,53–58; Mr 6,1–6)
16 Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, 17 in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano:
18 Duh Gospodov je nad menoj,
ker me je mazilil,
da prinesem blagovest ubogim.
Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost
in slepim vid,
da pustim zatirane na prostost,
19 da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.
Db. sprejemljivo leto Gospodovo.
20 Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. 21 In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« 22 Vsi so zanj pričevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« 23 On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« 24 In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. 25 Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, 26 toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. 27 Tudi veliko gobavih
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni, ki so povzročale obredno nečistost.
je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána.« 28 Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. 29 Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. 30 On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje.
Mož z nečistim duhom
(Mr 1,21–28)
31 Prišel je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto učil ljudi. 32 Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo. 33 V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. Z močnim glasom je zavpil: 34 »Ej, kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.«
Db. Sveti (od) Boga.
35 Jezus pa mu je zapovedal:
Db. ga je pograjal; podobno v v. 39.
»Umolkni in pojdi iz njega!« Demon ga je vrgel na sredo in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. 36 Vsi so osupnili in govorili med seboj: »Kakšna je ta beseda! Saj z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom in odhajajo.« 37 In glas o njem se je širil po vseh okoliških krajih.
Jezus ozdravi veliko ljudi
(Mt 8,14–17; Mr 1,29–34)
38 Vstal je, odšel iz shodnice in stopil v Simonovo hišo. Simonova tašča je imela hudo vročico in prosili so ga zanjo. 39 In sklonil se je nadnjo, zapovedal vročici in jo je pustila. Takoj je vstala in jim stregla. 40 Ko je sonce zahajalo, so vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, te privedli k njemu. Na vsakega izmed njih je polagal roke in jih ozdravljal. 41 Iz mnogih so odhajali tudi demoni, vpili in govorili: »Ti si Božji Sin.« On pa jim je zapovedoval in ni pustil, da bi govorili, ker so vedeli, da je on Mesija.
Ali Kristus.
Jezus potuje in uči
(Mr 1,35–39)
42 Ko se je zdanilo, je odšel in se napotil na samoten kraj. Množice so ga iskale. Ko so prišle do njega, so ga zadrževale, da ne bi šel od njih. 43 On pa jim je rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem kraljestvu, ker sem za to poslan.« 44 In oznanjal je po shodnicah v Judeji.
Različica Galileji.
Jezus pokliče prve učence
(Mt 4,18–22; Mr 1,16–20)
5
Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!« Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, 10 prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« 11 In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.
Jezus očisti gobavca
(Mt 8,1–4; Mr 1,40–45)
12 Ko je bil v nekem mestu, je nenadoma pristopil človek, ki je bil ves gobav.
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni, ki so povzročale obredno nečistost.
Ko je zagledal Jezusa, je padel na obraz in ga prosil: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« 13 Jezus
Dodano.
je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In gobe
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni, ki so povzročale obredno nečistost.
so pri priči izginile z njega. 14 Naročil pa mu je: »Nikomur ne povej, ampak pojdi in se pokaži duhovniku ter daruj za svoje očiščenje, kakor je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« 15 Glas o njem pa se je čedalje bolj širil in velike množice so se zbirale, da bi ga poslušale in bi jih ozdravil njihovih bolezni. 16 On pa se je umaknil v puste kraje in tam molil.
Jezus ozdravi hromega
(Mt 9,1–8; Mr 2,1–12)
17 Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi ter iz Jeruzalema. In Gospodova moč je bila, da je ozdravljal. 18 Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. 19 Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa. 20 Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!« 21 Pismouki in farizeji pa so začeli premišljevati in govoriti: »Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo more odpuščati grehe razen Boga samega?« 22 Jezus pa je spoznal njihove misli in jim je odgovoril: »Kaj premišljujete v svojih srcih? 23 Kaj je laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? 24 Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je dejal hromemu, »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« 25 In takoj je vpričo njih vstal, vzel to, na čemer je ležal, šel domov in slavil Boga. 26 Vsi so bili iz sebe in so slavili Boga. Prevzel jih je strah in so govorili: »Danes smo videli čudne reči.«
Jezus pokliče Levija
(Mt 9,9–13; Mr 2,13–17)
27 Nato je šel ven in zagledal cestninarja po imenu Levi, ki je sedel pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« 28 Ta je vstal, pustil vse in šel za njim. 29 Nato mu je Levi priredil veliko gostijo v svoji hiši; in z njim pri mizi je bila velika množica cestninarjev in drugih. 30 Farizeji in njihovi pismouki pa so godrnjali in govorili njegovim učencem: »Zakaj jeste in pijete s cestninarji in grešniki?« 31 In Jezus jim je odgovoril: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. 32 K spreobrnjenju nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Vprašanje posta
(Mt 9,14–17; Mr 2,18–22)
33 Oni pa so mu rekli: »Janezovi učenci se pogosto postijo in opravljajo molitve, enako tudi učenci farizejev, tvoji pa jedo in pijejo.« 34 Jezus jim je odgovoril: »Ali morete doseči, da bi se svatje postili, dokler je ženin med njimi? 35 Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.« 36 In povedal jim je še priliko: »Nihče ne odtrga krpe od nove obleke in jo našije na staro, sicer bo novo raztrgal, s staro obleko pa se krpa z nove ne bo ujemala. 37 Tudi novega vina nihče ne vliva v stare mehove, sicer bo novo vino stare mehove razgnalo in se razlilo, mehovi pa bodo uničeni; 38 pač pa se mora novo vino vlivati v nove mehove. 39 Nihče, ki je pil staro vino, noče novega, ampak pravi: ›Staro je dobro.‹«
Različica boljše; v. 39 manjka v nekaterih rkp.
Učenci v soboto smukajo klasje
(Mt 12,1–8; Mr 2,23–28)
6
Bila je sobota,
Različica prva sobota drugega meseca.
ko je šel skozi žitna polja. Njegovi učenci so smukali klasje, ga meli z rokami in jedli. Nekaj farizejev je reklo: »Zakaj delate, kar v soboto ni dovoljeno?« Jezus jim je odgovoril: »Mar niste brali tega, kaj je storil David, ko je postal lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je stopil v Božjo hišo in vzel položene hlebe, jih jedel in jih dal tudi spremljevalcem, čeprav bi jih smeli jesti samo duhovniki?« In rekel jim je: »Sin človekov je gospodar
Ali Gospod.
sobote.«
Mož s suho roko
(Mt 12,9–14; Mr 3,1–6)
Drugo soboto je šel v shodnico in učil. Tam je bil človek, ki je imel desno roko suho. Pismouki in farizeji so Jezusa
Db. ga.
opazovali, ali bo ozdravljal v soboto, da bi našli kaj, zaradi česar bi ga lahko tožili. On pa je vedel za njihove misli in je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!« Vstal je in stopil. Jezus jim je rekel: »Vprašam vas, ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« 10 Ozrl se je po vseh naokrog in mu rekel:
Različica v jezi rekel.
»Iztegni roko!« Ta je to storil in roka je ozdravela. 11 Nje pa je pograbila brezumnost in govorili so med seboj, kaj bi mogli storiti Jezusu.
Jezus izbere dvanajstere
(Mt 10,1–4; Mr 3,13–19)
12 Tiste dni je šel na goro molit in vso noč je prebedel v molitvi k Bogu. 13 Ko se je zdanilo, je poklical k sebi svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole: 14 Simona, ki ga je imenoval tudi Peter, njegovega brata Andreja, Jakoba, Janeza, Filipa, Bartolomeja, 15 Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Simona s priimkom Gorečnik, 16 Juda, Jakobovega sina, in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec.
Jezus služi veliki množici
(Mt 4,23–25)
17 Potem je šel z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. 18 Prišli so, da bi ga poslušali in bi jih ozdravil njihovih bolezni. Tudi tiste, ki so jih nadlegovali nečisti duhovi, je ozdravljal. 19 Vsa množica se ga je poskušala dotakniti, kajti iz njega je izhajala moč in ozdravljala vse.
Blagri in gorje
(Mt 5,1–12)
20 Jezus se je ozrl po svojih učencih in govoril:
»Blagor
Db. Blaženi …; enako v v. 21–22.
vam, ubogi,
kajti vaše je Božje kraljestvo.
21 Blagor vam, ki ste zdaj lačni,
kajti nasičeni boste.
Blagor vam, ki zdaj jokate,
kajti smejali se boste.
22 Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! 23 Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki.
24 A gorje vam, bogataši,
kajti svojo tolažbo že imate.
25 Gorje vam, ki ste zdaj siti,
kajti lačni boste.
Gorje vam, ki se zdaj smejete,
kajti žalovali in jokali boste.
26 Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!«
Ljubíte tudi sovražnike
(Mt 5,38–48; 7,12a)
27 »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. 28 Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. 29 Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. 30 Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. 31 In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. 32 Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. 33 Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. 34 In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. 35 Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali.
Ali ne da bi nad čimer koli obupali.
In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. 36 Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!«
Ne sodite
(Mt 7,1–5)
37 »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. 38 Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« 39 Povedal pa jim je tudi priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? 40 Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. 41 Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? 42 Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.«
Drevo spoznamo po sadu
(Mt 7,17–20; 12,33–35)
43 »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. 44 Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. 45 Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.«
Hiša na skali
(Mt 7,24–27)
46 »Kaj me kličete: ›Gospod, Gospod‹ in ne delate tega, kar pravim? 47 Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje; 48 podoben je človeku, ki je zidal hišo, globoko kopal in postavil temelj na skalo. Ko je nastala povodenj, se je vodovje ulilo proti tej hiši, a je ni moglo omajati, ker je bila trdno
Različica na skali.
sezidana. 49 Kdor pa jih sliši in ne uresničuje, je podoben človeku, ki je zidal hišo na zemljo brez temelja. Vodovje se je ulilo proti njej in se je takoj zrušila in podrtija te hiše je velika.«
Jezus ozdravi stotnikovega služabnika
(Mt 8,5–13; Jn 4,43–54)
7
Potem ko je končal vse svoje besede pred ljudstvom, ki ga je poslušalo, je prišel v Kafarnáum. Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega služabnika, ki mu je bil zelo drag. Ko je slišal za Jezusa, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in rešil njegovega služabnika. Prišli so k Jezusu in ga vneto prosili: »Vreden je, da mu to storiš. Rad ima naš narod in shodnico nam je sam sezidal.« Jezus je šel z njimi. Ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik poslal prijatelje s sporočilom: »Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, ampak reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj in rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil nad njim. Obrnil se je k množici, ki ga je spremljala, in rekel: »Povem vam: Niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere.« 10 In ko so se poslanci vrnili domov, so našli služabnika zdravega.
Jezus obudi mladeniča v Nainu
11 Nato
Različica Naslednji dan.
se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. 12 Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. 13 Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« 14 Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« 15 Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus
Dodano.
ga je dal njegovi materi. 16 Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« 17 Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in vsej okolici.
Poslanci Janeza Krstnika
(Mt 11,2–19)
18 Janezu so njegovi učenci pripovedovali o vsem tem; Janez pa je poklical k sebi dva izmed njih 19 ter ju poslal h Gospodu z vprašanjem: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« 20 Ko sta moža prišla k Jezusu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi z vprašanjem: ›Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?‹« 21 Prav tisti čas je Jezus veliko ljudi ozdravil bolezni, nadlog in zlih duhov ter milostno naklonil mnogim slepim, da so videli. 22 Odgovoril jima je: »Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni, ki so povzročale obredno nečistost.
so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; 23 in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« 24 Ko sta Janezova poslanca odšla, je začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? 25 Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, taki, ki se sijajno oblačijo in razkošno živijo, bivajo v kraljevskih palačah. 26 Kaj ste torej šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. 27 Ta je, o katerem je pisano:
Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem,
ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.
28 Povem vam: Med rojenimi od žená ni večjega od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v Božjem kraljestvu večji od njega.
Nekateri razlagalci menijo, da se Jezusove besede končajo tukaj in se nadaljujejo v v. 31.
29 Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost,
Db. so opravičili Boga.
kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom. 30 Farizeji in učitelji postave pa so se uprli namenu, ki ga je imel Bog z njimi, kajti niso se mu dali krstiti.
31 S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? Komu so podobni? 32 Podobni so otrokom, ki posedajo na trgu in kličejo drug drugemu:
›Piskali smo vam, pa niste plesali;
peli smo žalostinko, pa niste jokali.‹
33 Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ne jé kruha in ne pije vina, pa pravite: ›Demona ima.‹ 34 Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravite: ›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.‹ 35 In modrost je bila opravičena po vseh svojih otrocih.«
Grešnici je odpuščeno
36 Nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj jé z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. 37 In glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica, izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja 38 in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. 39 Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« 40 In Jezus mu je odgovoril: »Simon, nekaj ti moram povedati.« On pa mu je rekel: »Učitelj, povej.« 41 »Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset. 42 Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« 43 Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si presodil.« 44 In obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. 45 Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. 46 Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. 47 Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« 48 Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi!« 49 Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« 50 On pa je rekel ženi: »Tvoja vera te je rešila!
Ali ozdravila.
Pojdi v miru!«
Nekaj žená spremlja Jezusa
8
Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov, Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim
Različica mu.
stregle iz svojega premoženja.
Prilika o sejalcu
(Mt 13,1–9; Mr 4,1–9)
Ko se je zbirala velika množica in so ljudje iz raznih mest prihajali k njemu, je spregovoril v priliki: »Sejalec je šel sejat svoje seme. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot.
Ali na pot; podobno v v. 12.
Pohodili so ga in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, se je posušilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo med trnje, in trnje, ki je zrastlo z njim, ga je zadušilo. In spet drugo je padlo v dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to povedal, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
Namen prilik
(Mt 13,10–17; Mr 4,10–12)
Njegovi učenci so ga spraševali, kaj pomeni ta prilika. 10 Rekel jim je: »Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa je to dano v prilikah, da
gledajo, pa ne vidijo,
in poslušajo, pa ne doumejo
Razlaga prilike o sejalcu
(Mt 13,18–23; Mr 4,13–20)
11 »Prilika pa pomeni tole: Seme je Božja beseda. 12 Ob poti so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame besedo iz njihovih src, da ne bi verovali in ne bi bili rešeni. 13 Na skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, ko jo slišijo, vendar ti nimajo korenine: nekaj časa verujejo, v trenutku preizkušnje pa odpadejo. 14 Seme, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, vendar se zaradi skrbi, bogastva in naslad življenja na svoji poti zadušijo, tako da ne obrodijo sadov. 15 Seme v dobri zemlji pa so tisti, ki z lepim in dobrim srcem besedo slišijo in jo ohranijo ter v stanovitnosti obrodijo sad.«
Prilika o svetilki
(Mr 4,21–25)
16 »Nihče svetilke, potem ko jo prižge, ne pokriva s posodo ali jo postavlja pod posteljo, ampak jo daje na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč. 17 Nič ni namreč skrito, kar se ne bi razodelo, in nič zakrito, kar se ne bi spoznalo in prišlo na dan. 18 Pazíte vendar, kako poslušate! Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima.«
Jezusova mati in bratje
(Mt 12,46–50; Mr 3,31–35)
19 Prišli pa so k njemu njegova mati in bratje, toda zaradi množice se niso mogli srečati z njim. 20 Sporočili so mu: »Tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te želijo videti.« 21 On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in uresničujejo.«
Jezus pomiri vihar
(Mt 8,23–27; Mr 4,35–41)
22 Nekega dne je s svojimi učenci tudi on stopil v čoln in jim rekel: »Prepeljimo se na drugo stran jezera!« In so odrinili. 23 Medtem ko so se peljali, je zaspal. In nad jezero je prihrumel silen vihar. Čoln je napolnila voda in bili so v nevarnosti. 24 Pristopili so torej, ga prebudili in rekli: »Učenik, Učenik, izgubljeni smo!« In vstal je ter zapretil vetru in razburkani vodi. Ponehala sta in nastala je tišina. 25 Rekel jim je: »Kje je vaša vera?« Obšel jih je strah, začudili so se in govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da ukazuje celo vetrovom in vodi in so mu pokorni?«
Jezus ozdravi obsedenca v Géraški deželi
(Mt 8,28–34; Mr 5,1–20)
26 Pripluli so v Géraško
Različici Gadársko, Gergeško; podobno v v. 37.
deželo, ki leži nasproti Galileji. 27 Ko je stopil na kopno, mu je iz mesta prišel nasproti moški, ki je imel demone. Že dolgo ni nosil oblačil in ni živel v hiši, temveč v grobovih. 28 Ko je zagledal Jezusa, je zavpil, padel predenj in rekel z močnim glasom: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, ne muči me!« 29 Jezus je namreč ukazal nečistemu duhu, naj gre iz tega človeka, kajti že dolgo časa ga je imel v oblasti. Zvezali so ga z verigami in ga imeli vklenjenega v okove, a je vezi potrgal in demon ga je gnal v zapuščene kraje. 30 Jezus ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija,« je rekel, ker je šlo vanj veliko demonov. 31 In rotili so Jezusa,
Db. ga.
naj jim ne ukaže oditi v brezno.
32 Bila pa je tam velika čreda svinj, ki se je pasla na hribu. Prosili so ga, naj jim dovoli iti vanje. In dovolil jim je. 33 Demoni so tedaj zapustili človeka in šli v svinje. In čreda je planila s pobočja v jezero in se utopila. 34 Ko so pastirji videli, kaj se je zgodilo, so zbežali in to sporočili v mesto in po vaseh. 35 Ljudje so pohiteli gledat, kaj se je zgodilo. Prišli so k Jezusu in našli človeka, iz katerega so odšli demoni; oblečen in zdrave pameti je sedel pri Jezusovih nogah. Zbali so se. 36 Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako je bil rešen ta, ki je bil obseden. 37 Vsa množica iz géraške okolice je Jezusa
Db. ga.
prosila, naj odide od njih, ker jih je obšel velik strah. On pa se je vkrcal v čoln in se vrnil. 38 Mož, iz katerega so odšli demoni, ga je prosil, da bi bil z njim, toda odslovil ga je z besedami: 39 »Vrni se domov in pripoveduj, kaj vse ti je storil Bog.« In odšel je in po vsem mestu oznanjal, kaj vse mu je storil Jezus.
Jaírova hči in žena, ki je krvavela
(Mt 9,18–26; Mr 5,21–43)
40 Ko se je Jezus vrnil, ga je sprejela množica, kajti vsi so ga pričakovali. 41 Tedaj je prišel mož, ki mu je bilo ime Jaír; bil je načelnik shodnice. Padel je k Jezusovim nogam in ga prosil, da bi prišel v njegovo hišo. 42 Imel je namreč edino hčer, staro okoli dvanajst let, in ta je umirala.
Ko je Jezus šel tja, so se množice gnetle ob njem. 43 Neka žena, ki je že dvanajst let krvavela in potrošila za zdravnike vse, kar je imela za življenje,
in potrošila za zdravnike vse, kar je imela za življenje: manjka v nekaterih rkp.
pa je nihče ni mogel ozdraviti, 44 se mu je približala od zadaj. Dotaknila se je roba njegove obleke in takoj nehala krvaveti. 45 Tedaj je Jezus rekel: »Kdo je tisti, ki se me je dotaknil?« Ker so vsi zanikali, je Peter dejal: »Učenik, množice se gnetejo ob tebi in te stiskajo.« 46 Jezus pa je rekel: »Nekdo se me je dotaknil. Opazil sem namreč, da je šla moč od mene.« 47 Ko je žena videla, da ni ostala skrita, je drhte pristopila. Vrgla se je predenj in vpričo vsega ljudstva povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je v trenutku ozdravela. 48 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila.
Ali ozdravila.
Pojdi v miru!«
49 Medtem ko je še govoril, je prišel nekdo od predstojnikovih in rekel: »Tvoja hči je umrla, ne nadleguj več učitelja.« 50 Ko je Jezus to slišal, mu je odgovoril: »Ne boj se! Samo veruj in bo rešena.«
Ali ozdravela.
51 Stopil je v hišo in nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen Petru, Janezu in Jakobu ter očetu in materi deklice. 52 Vsi so jokali in žalovali za njo. On pa je rekel: »Ne jokajte, saj ni umrla, ampak spi!« 53 Posmehovali so se mu, ker so vedeli, da je umrla. 54 On pa jo je prijel za roko in zaklical: »Deklica, vstani!« 55 In njen duh se je vrnil in takoj je vstala. Ukazal je, naj ji dajo jesti. 56 Njeni starši so bili čisto iz sebe. Naročil pa jim je, naj nikomur ne povedo, kaj se je zgodilo.
Jezus razpošlje dvanajstere
(Mt 10,5–15; Mr 6,7–13)
9
Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike. Rekel jim je: »Ničesar ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. V katero koli hišo stopite, ostanite tam in od tam pojdite dalje. In kjer vas ne sprejmejo, si otresite prah z nog, ko odidete iz tistega kraja, v pričevanje proti njim.« Razšli so se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali.
Herodova zbeganost
(Mt 14,1–12; Mr 6,14–29)
Herod, četrtni oblastnik, je slišal, kaj vse se je zgodilo, in je bil zbegan, kajti nekateri so govorili: »Janez je bil obujen od mrtvih;« drugi: »Elija se je pojavil;« in spet drugi: »Eden od starodavnih prerokov je vstal.« Herod je rekel: »Janeza sem jaz dal obglaviti; kdo pa je ta, o katerem slišim take reči?« In prizadeval si je, da bi ga videl.
Jezus nasiti pet tisoč mož
(Mt 14,13–21; Mr 6,30–44; Jn 6,1–14)
10 Apostoli so se vrnili in mu pripovedovali o vsem, kar so storili. Vzel jih je s seboj in se umaknil sam zase proti mestu, ki se imenuje Betsajda. 11 Ko so množice to izvedele, so šle za njim. Sprejel jih je in jim govoril o Božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja. 12 Medtem se je dan začel nagibati. Pristopili so dvanajsteri in mu rekli: »Odpústi množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža; tukaj smo na pustem kraju.« 13 Dejal jim je: »Dajte jim vi jesti!« Oni pa so rekli: »Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in kupimo hrano za vse to ljudstvo.« 14 Bilo pa je okoli pet tisoč mož. Dejal je svojim učencem: »Posedite jih v skupinah približno po petdeset.« 15 Storili so tako in vse posedli. 16 Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil in dajal učencem, da so jih delili med množico. 17 Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo za dvanajst košar koščkov.
Peter izpove vero
(Mt 16,13–19; Mr 8,27–29)
18 Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in vprašal jih je: »Kaj pravijo množice, kdo sem?« 19 Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« 20 Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril: »Božji Maziljenec.«
Ali Mesija, Kristus.
Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje
(Mt 16,20–28; Mr 8,30–9,1)
21 Strogo jim je prepovedal, da bi to komu pripovedovali. 22 Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo obujen.« 23 Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. 24 Kdor namreč hoče svoje življenje
Db. svojo dušo.
rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje
Db. svojo dušo.
zaradi mene, ga bo rešil. 25 Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi? 26 Kdor se sramuje mene ali mojih besed,
Različica mojih (učencev).
se ga bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svojem veličastvu in veličastvu Očeta in svetih angelov. 27 Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva.«
Jezusova spremenitev
(Mt 17,1–8; Mr 9,2–8)
28 Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. 29 Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. 30 In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. 31 Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. 32 Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko
Ali Ker.
so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. 33 In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govori. 34 Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. 35 Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec,
Različica Ljubljeni.
njega poslušajte!« 36 In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
Jezus ozdravi božjastnega dečka
(Mt 17,14–18; Mr 9,14–27)
37 Ko so šli naslednji dan z gore, mu je prišla naproti velika množica. 38 Neki mož iz množice je zavpil: »Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina, ker je moj edinec! 39 Glej, neki duh ga napada, in nenadoma vpije. Stresa ga, da se peni, in ga le stežka zapusti, tako da ga do kraja stre. 40 Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.« 41 Jezus je odgovoril: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas in vas prenašal? Privedi sina sèm!« 42 Medtem ko je prihajal, ga je demon vrgel in stresel. Jezus je zapretil nečistemu duhu, dečka ozdravil in ga izročil očetu. 43 Vsi so strmeli nad Božjo veličino.
Jezus drugič napove svoje trpljenje
(Mt 17,22–23; Mr 9,30–32)
Ko so se vsi čudili temu, kar je delal, je rekel svojim učencem: 44 »Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.« 45 Oni pa niso razumeli te besede; bila jim je prikrita, da je niso zaznali, vendar so se ga o tej besedi bali vprašati.
Kdo je največji
(Mt 18,1–5; Mr 9,33–37)
46 Vanje je prišla misel, kateri izmed njih je največji. 47 Jezus pa je poznal misli njihovih src. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe 48 in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je velik.«
Kdor ni proti vam, je za vas
(Mr 9,38–40)
49 Janez je odgovoril: »Učenik,
Db. Predstojnik, Nadrejeni.
nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.« 50 Jezus pa mu je rekel: »Ne branite! Kdor namreč ni proti vam, je za vas.«
Jezus na poti v Jeruzalem
Samarijska vas noče sprejeti Jezusa
51 Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa,
Db. vzet gor.
se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. 52 Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; 53 vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. 54 Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča
Nekateri rkp. dodajajo kakor je storil tudi Elija.
55 Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal.
Nekateri rkp. dodajajo in jima rekel: »Ne vesta, kakšnega duha sta. 56 Sin človekov ni prišel pogubit človeških duš (ali življenj), ampak jih rešit.«
56 Nato so odpotovali v drugo vas.
Rad bi hodil za Jezusom
(Mt 8,19–22)
57 Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« 58 Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« 59 Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«
Ali skrbim za očeta do njegove smrti.
60 Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« 61 Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« 62 Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
Jezus pošlje dvainsedemdeset učencev
10
Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset
Različica sedemdeset; podobno v v. 17.
in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval iti. Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo v njej sin miru,
Tj. človek miru, miroljuben človek.
bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ 10 V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recite: 11 ›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ 12 Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.«
Gorje nespokorjenim mestom
(Mt 11,20–24)
13 »Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsajda! Če bi se v Tiru in Sidónu zgodila mogočna dela,
Db. zgodile moči, tj. čudeži.
ki so se zgodila v vaju, bi se že zdavnaj spokorila, sedeč v raševini in pepelu. 14 Toda Tiru in Sidónu bo ob sodbi laže kakor vama. 15 In ti, Kafarnáum!
Se boš mar do neba povzdignil?
Do podzemlja se boš pogreznil.
16 Kdor posluša vas, posluša mene, kdor pa zavrača vas, zavrača mene. In kdor zavrača mene, zavrača tistega, ki me je poslal.«
Dvainsedemdeseteri se vrnejo
17 Dvainsedemdeseteri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu.« 18 In rekel jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba. 19 Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. 20 Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«
Jezusovo veselje
(Mt 11,25–27; 13,16–17)
21 Prav tisto uro se je razveselil v Svetem
Manjka v nekaterih rkp.
Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. 22 Vse mi je izročil moj Oče. Nihče ne spoznava, kdo je Sin, razen Očeta, in nihče, kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« 23 Tedaj se je obrnil k učencem in jim na samem rekel: »Blagor očem, ki vidijo, kar vi gledate! 24 Povem vam namreč: Veliko prerokov in kraljev je hotelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«
Usmiljeni Samarijan
25 Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« 26 On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« 27 Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe28 »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« 29 Ta pa je hotel sebe opravičiti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bližnji?« 30 Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. 31 Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. 32 Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. 33 Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. 34 Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. 35 Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilničarju in rekel: ›Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.‹ 36 Kaj se ti zdi, kateri od teh treh je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« 37 Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in ti delaj prav tako!«
Obisk pri Marti in Mariji
38 Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo.
v svojo hišo: manjka v nekaterih rkp.
39 Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, 40 Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« 41 Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, 42 a le eno je potrebno.
Različici a potrebnih je malo stvari, potrebnih je malo stvari ali le ena.
Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«
O molitvi
(Mt 6,9–15; 7,7–11)
11
Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite:
Oče!
Različica Oče naš, ki si v nebesih.
Posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo.
Različica Naj pride na nas tvoj Sveti Duh in nas očisti; nekateri rkp. dodajajo Zgôdi se tvoja volja / kakor v nebesih tako na zemlji.
Naš vsakdanji
Ali bitnostni ali za življenje potrebni ali jutrišnji ali današnji.
kruh nam dajaj od dne do dne
in odpústi nam naše grehe,
saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan,
in ne vpelji nas v skušnjavo!«
Ali ne daj, da pademo v skušnjavo; nekateri rkp. dodajajo temveč reši nas hudega (ali hudiča).
In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! 10 Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. 11 Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo?
Nekateri rkp. dodajajo ali mu bo dal kamen za kruh.
12 Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce? 13 Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«
Jezus in Bélcebub
(Mt 12,22–30; Mr 3,20–27)
14 Jezus je izganjal demona, ki je bil nem. Ko je demon šel ven, je nemi spregovoril. Množice so se začudile, 15 nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Bélcebubom, poglavarjem demonov, izganja demone.« 16 Tudi drugi so ga preizkušali in so zahtevali od njega znamenje z neba. 17 On pa je poznal njihove misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki je razdeljeno proti sebi, se opustoši in hiša se na hišo zruši. 18 Če pa je tudi satan razdeljen proti sebi, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, da z Bélcebubom izganjam demone? 19 Če namreč jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši sinovi?
Tj. učenci.
Zato bodo oni vaši sodniki. 20 Če pa z Božjim prstom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. 21 Ko močni z orožjem varuje svoj dom, je varno njegovo premoženje. 22 Ko pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli svoj plen. 23 Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa.«
Nečisti duh se vrne
(Mt 12,43–45)
24 »Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ 25 Ko pride, jo najde pometeno in urejeno. 26 Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku.«
Pravi blagor
27 Ko je to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« 28 On pa je rekel: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.«
Zahteva po znamenju
(Mt 12,38–42; Mr 8,12)
29 Ko so se zbirale množice, je začel govoriti: »Ta rod je pokvarjen rod. Išče znamenje, pa mu ne bo dano znamenje razen Jonovega znamenja. 30 Kakor je bil Jona znamenje Ninivljanom, tako bo tudi Sin človekov temu rodu. 31 Kraljica Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila, kajti prišla je s konca zemlje, da bi slišala Salomonovo modrost; in glejte, več kakor Salomon je tukaj. 32 Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili, kajti spreobrnili so se ob Jonovem oznanilu; in glejte, več kakor Jona je tukaj.«
Luč telesa
(Mt 5,15; 6,22–23)
33 »Nihče ne prižiga svetilke in je ne postavlja na skrit kraj ali pod mernik,
ali pod mernik: manjka v nekaterih rkp.
ampak na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč. 34 Svetilka telesa je tvoje oko. Kadar je tvoje oko čisto,
Db. preprosto, enovito.
je svetlo tudi vse tvoje telo, če pa je pokvarjeno,
Ali hudobno.
je tudi tvoje telo temačno. 35 Glej torej, ali ni morda luč, ki je v tebi, tema! 36 Če je namreč vse tvoje telo svetlo in ni noben njegov del temačen, bo svetlo vse, kakor tedaj, ko te svetilka osvetljuje z bleskom.«
Jezus obtožuje farizeje in pismouke
(Mt 23,1–36; Mr 12,38–40; Lk 20,45–47)
37 Ko je to povedal, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sedel. 38 Ko je farizej to videl, se je čudil, da se pred jedjo ni umil. 39 Gospod pa mu je rekel: »Vi farizeji sicer res čistite kozarec in krožnik od zunaj, znotraj pa ste polni pohlepa in hudobije. 40 Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjosti? 41 Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj,
Ali kolikor je mogoče.
in glejte, vse vam bo čisto. 42 Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost
Db. sodbo.
in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. 43 Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! 44 Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.«
45 Nekdo od učiteljev postave mu je odgovoril: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« 46 On pa je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se bremen niti z enim prstom ne dotaknete! 47 Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! 48 S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate.
Različica zidate grobnice.
49 Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, 50 da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: 51 od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. 52 Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli
Različica skrili.
ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« 53 Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, 54 zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust.
Jezus svari pred hinavščino
(Mt 10,26–27)
12
Medtem se je zbralo na tisoče ljudi, tako da so hodili drug po drugem. Jezus je najprej začel govoriti svojim učencem: »Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina. Nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Zato se bo vse, kar ste rekli v temi, slišalo v luči, in kar ste v sobah povedali na uho, se bo oznanjalo na strehah.«
Koga se je treba bati
(Mt 10,28–31)
»Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več. Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči
Ali moč, da vrže.
v peklensko dolino.
Db. v géeno.
Da, rečem vam, tega se bojte! Ali ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? In vendar Bog ni pozabil na nobenega od njih. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se! Vredni ste več kakor veliko vrabcev.«
Kristusa je treba priznati pred ljudmi
(Mt 10,32–33; 12,32; 10,19–20)
»Toda povem vam: Vsakega, ki bo priznal mene pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli. Kdor pa bo zatajil mene pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. 10 Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; tistemu pa, kdor izgovori kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno. 11 Kadar vas bodo vlačili pred shodnice, pred vladarje in oblasti, ne skrbite, kako
Nekateri rkp. dodajajo ali s čim.
bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, 12 kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči.«
Prilika o nespametnem bogatašu
13 Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« 14 On pa mu je dejal: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« 15 In rekel jim
Ali jima
je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v
Ali ne sestoji iz.
obilju iz njegovega premoženja.« 16 Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, 17 zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ 18 Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. 19 Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ 20 Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ 21 Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«
Skrb in strah
(Mt 6,25–34.19–21)
22 Nato je rekel svojim učencem: »Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. 23 Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka. 24 Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog hrani. Koliko več kakor ptice ste vredni vi! 25 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za komolec?
Ali dodati komolec svoji postavi.
26 Če torej ne zmorete niti najmanjše reči, kaj ste v skrbeh za drugo? 27 Pomislite na lilije, kako rastejo. Ne delajo in ne predejo,
rastejo … predejo različica ne predejo in ne tkejo.
toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu
Ali slavi.
ni bil oblečen kakor katera izmed njih. 28 Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, koliko bolj bo vas, maloverni! 29 Zato tudi vi ne iščite, kaj boste jedli in kaj boste pili. Ne delajte si s tem skrbi! 30 Vse to namreč iščejo narodi
Ali pogani.
sveta. Vaš Oče vendar ve, da to potrebujete. 31 Iščite njegovo
Različica Božje.
kraljestvo in to vam bo navrženo. 32 Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam da kraljestvo. 33 Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. 34 Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.«
Budni služabnik
(Mt 24,45–51)
35 »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, 36 vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. 37 Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. 38 In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! 39 Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. 40 Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«
41 Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?« 42 Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? 43 Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! 44 Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. 45 Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, 46 bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje
Tj. strogo ga bo kaznoval.
in mu dal delež z neverniki. 47 Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. 48 Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«
Zaradi Jezusa se delijo duhovi
(Mt 10,34–36)
49 »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! 50 Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni. 51 Mislite, da sem prišel prinašat mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. 52 Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; 53 razdelili se bodo:
oče proti sinu
in sin proti očetu;
mati proti hčeri
in hči proti materi;
tašča proti svoji snahi
in snaha proti tašči
Znamenje časa
(Mt 16,2–3)
54 Tudi množicam je govoril: »Kadar vidite, da se na zahodu dviga oblak, takoj pravite: ›Dež prihaja,‹ in tako se zgodi. 55 Kadar pa piha jug, pravite: ›Vročina bo,‹ in je res. 56 Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa?«
Spravi se s tožnikom
(Mt 5,25–26)
57 »Zakaj tudi sami od sebe ne presojate, kaj je prav? 58 Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, med potjo stôri vse, da se pobotaš z njim in te ne privleče pred sodnika. Sodnik te bo izročil pazniku, paznik pa vrgel v ječo. 59 Povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«
Spreobrnjenje ali pogubljenje
13
Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«
Prilika o nerodovitni smokvi
In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovoril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹«
Jezus v soboto ozdravi sključeno ženo
10 V soboto je učil v neki shodnici. 11 In glej, tam je bila tudi žena, ki je že osemnajst let imela duha bolezni. Bila je sključena in se sploh ni mogla vzravnati. 12 Ko jo je Jezus videl, jo je poklical k sebi in ji rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni.« 13 Položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga. 14 Oglasil pa se je predstojnik shodnice. Nejevoljen je bil, ker jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: »Šest dni je, v katerih je treba delati. Ob teh dneh torej prihajajte in se dajajte zdraviti, ne pa na sobotni dan.« 15 Gospod pa mu je odgovoril: »Hinavci! Ali ne odveže vsak od vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat? 16 Te pa, ki je Abrahamova hči in jo je satan zvezal za – poslušajte – osemnajst let, ni bilo potrebno rešiti te vezi na sobotni dan?« 17 Ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh veličastnih reči, ki jih je delal.
Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu
(Mt 13,31–33; Mr 4,30–32)
18 Tedaj je govoril: »Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? 19 Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu. Zrastlo je in se razvilo v drevo in ptice neba so gnezdile na njegovih vejah.«
20 In spet je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo? 21 Podobno je kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila
Db. skrila.
v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
Ozka vrata
(Mt 7,13–14.21–23)
22 Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23 Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: 24 »Prizadevajte si,
Db. Bojujte se.
da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ 26 Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ 27 toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!28 Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29 Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«
Jezus toži nad Jeruzalemom
(Mt 23,37–39)
31 Tisto uro je pristopilo nekaj farizejev in so mu rekli: »Odidi in pojdi od tod, kajti Herod te hoče umoriti.« 32 Rekel jim je: »Pojdite in recite temu lisjaku: Glej, izganjam demone in ozdravljam še danes in jutri, in tretji dan bom dosegel cilj. 33 Vendar moram danes, jutri in pojutrišnjem nadaljevati pot, ker ni možno, da bi prerok umrl zunaj Jeruzalema. 34 Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke kakor koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli! 35 Glejte, vaša hiša
Tj. tempelj ali pa zarod/potomstvo.
je zapuščena. In povem vam: Ne boste me videli, dokler ne
Nekateri rkp. dodajajo pride čas, ko.
porečete: ›Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!‹«
Jezus ozdravi vodeničnega
14
Ko je v soboto prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji, so ga ti opazovali. In glej, pred njim se je znašel neki človek, ki je imel vodenico. Jezus je nagovoril učitelje postave in farizeje: »Ali je dovoljeno v soboto zdraviti ali ne?« Oni pa so molčali. In prijel je bolnika, ga ozdravil in odslovil. Njim pa je rekel: »Komu izmed vas bo sin ali vol padel v vodnjak in ga ne bo takoj, na sobotni dan, potegnil ven?« In na to mu niso mogli odgovoriti.
Pouk gostom in gostitelju
Povabljenim je povedal priliko, ko je opazoval, kako si izbirajo prve sedeže. Govoril jim je: »Kadar te kdo povabi na svatbo, ne sédaj na prvo mesto, ker je lahko povabljen kdo, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ›Daj prostor temu!‹ Takrat se boš začel v sramoti presedati na zadnje mesto. 10 Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹ Takrat boš počaščen vpričo vseh, ki so s teboj pri mizi; 11 kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« 12 Tistemu, ki ga je povabil, pa je govoril: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. 13 Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, 14 in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.«
Prilika o veliki gostiji
(Mt 22,1–10)
15 Ko je to slišal nekdo izmed tistih, ki so sedeli pri mizi, mu je rekel: »Blagor tistemu, ki bo obedoval v Božjem kraljestvu!« 16 On pa mu je rekel: »Neki človek je priredil veliko večerjo in jih je mnogo povabil nanjo. 17 Ko je bil čas za večerjo, je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. 18 Vsi pa so se začeli v en glas opravičevati. Prvi mu je rekel: ›Njivo sem kupil in si jo moram iti ogledat; prosim te, imej me za opravičenega!‹ 19 Drugi je dejal: ›Pet jarmov volov sem kupil in jih grem preizkusit; prosim te, imej me za opravičenega!‹ 20 Spet drugi mu je rekel: ›Oženil sem se in zato ne morem priti.‹ 21 Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodarju. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in dejal svojemu služabniku: ›Pojdi brž na mestne ceste in ulice in pripelji sem uboge in pohabljene, slepe in hrome.‹ 22 Služabnik je rekel gospodarju: ›Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, in še je prostor.‹ 23 Tedaj je gospodar rekel služabniku: ›Pojdi na pota in vzdolž ograj in prisili ljudi, naj vstopijo, da se napolni moja hiša. 24 Kajti povem vam: Nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.‹«
Odpoved vsemu
(Mt 10,37–39)
25 Z njim so potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: 26 »Če kdo pride k meni in ne sovraži
Tj. »ne ljubi manj«.
svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. 27 Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. 28 Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga dokonča? 29 Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave
Dodano.
pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati 30 in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹ 31 Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? 32 Če se ne more, pošlje poslanstvo, ko je oni še daleč, in sprašuje, kakšni so pogoji za mir. 33 Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«
Pokvarjena sol
(Mt 5,13; Mr 9,50)
34 »Sol je sicer dobra, če se pa tudi sol pokvari, s čim se bo popravila? 35 Ni uporabna ne za zemljo ne za gnoj; proč jo mečejo. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
Prilika o izgubljeni ovci
(Mt 18,12–14)
15
Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Tedaj jim je povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«
Prilika o izgubljeni drahmi
»Ali: katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno, ne prižge svetilke in ne pomete hiše ter skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našla sem drahmo, ki sem jo izgubila.‹ 10 Povem vam: Prav táko veselje bo vpričo Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«
Prilika o izgubljenem sinu
11 In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. 12 Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. 13 Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. 14 Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. 15 Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. 16 Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17 Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. 18 Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. 19 Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ 20 In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. 21 Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹
Nekateri rkp. dodajajo Vzemi me za enega od svojih najemnikov.
22 Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! 23 Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.
25 Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26 Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ 27 Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ 28 Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29 On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30 Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ 31 On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32 Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«
Prilika o krivičnem oskrbniku
16
Nato je govoril svojim učencem: »Živel je neki bogataš, ki je imel oskrbnika in tega so mu zatožili, da zapravlja njegovo premoženje. Poklical ga je in mu rekel: ›Kaj slišim o tebi? Podaj obračun o svojem oskrbovanju, kajti ne boš več mogel biti moj oskrbnik.‹ Oskrbnik pa je rekel sam pri sebi: ›Kaj naj storim, ker mi gospodar jemlje oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli v svoje hiše, ko me bo gospodar odstavil od oskrbništva.‹ Poklical je dolžnike svojega gospodarja, vsakega posebej. In rekel je prvemu: ›Koliko si dolžan mojemu gospodarju?‹ Ta je rekel: ›Sto čebrov olja.‹ On pa mu je dejal: ›Vzemi svojo zadolžnico, brž sédi in zapiši: petdeset.‹ Spet drugemu je rekel: ›Koliko pa si ti dolžan?‹ Rekel mu je: ›Sto kadi žita.‹ Dejal mu je: ›Vzemi zadolžnico in zapiši: osemdeset.‹ In gospodar je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je preudarno ravnal, kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči. Jaz pa vam pravim: Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom,
Tj. denarjem, premoženjem; podobno v v. 11.13.
da vas sprejmejo v večna bivališča,
Db. v večne šotore.
ko ta propade. 10 Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem, kdor pa je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem. 11 Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mamonom, kdo vam bo zaupal, kar je resnično? 12 In če niste bili zvesti pri tujem, kdo vam bo dal, kar je vaše? 13 Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«
Postava in Božje kraljestvo
(Mt 11,12–13)
14 Vse to so poslušali tudi farizeji, ki so bili lakomni na denar, in so se mu posmehovali. 15 On pa jim je rekel: »Vi sebe opravičujete pred ljudmi, toda Bog pozna vaša srca. Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba. 16 Postava in preroki so do Janeza; od tedaj pa se oznanja Božje kraljestvo in vsak si vanj s silo utira pot.
Ali mu vsak dela silo ali je vsak vanj prisiljen.
17 Laže bi prešla nebo in zemlja, kakor da bi bila izbrisana ena črtica postave. 18 Vsak, kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje, in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«
Bogataš in ubogi Lazar
19 »Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. 20 Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. 21 Rad bi se najedel tega,
Različica drobtinic.
kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. 22 Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. 23 In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. 24 Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ 25 Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. 26 Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹ 27 Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. 28 Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹ 29 Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ 30 Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ 31 On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.‹«
Nekaj Jezusovih izrekov
(Mt 18,6–7.21–22; Mr 9,42)
17
In rekel je svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanja ne prišla, toda gorje tistemu, po katerem pridejo! Bolje je zanj, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, kakor da pohujša enega od teh malih. Varujte se! Če tvoj brat greši,
Nekateri rkp. dodajajo zoper tebe.
ga pograjaj, in če se skesa,
Ali spreobrne.
mu odpústi. Če greši sedemkrat na dan zoper tebe in se sedemkrat na dan obrne k tebi ter reče: ›Kesam se,‹ mu odpústi.«
Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.
Kdo izmed vas bo svojemu služabniku,
Ali sužnju.
ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!‹ Mar mu ne bo rekel: ›Pripravi mi kaj za večerjo, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje služabniku,
Ali sužnju.
ker je naredil, kar mu je bilo ukazano? 10 Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki
Ali sužnji.
smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹«
Jezus ozdravi deset gobavcev
11 Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. 12 Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih
Beseda označuje več vrst kožnih bolezni.
mož. Od daleč so se ustavili 13 in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« 14 Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. 15 Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. 16 Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. 17 Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? 18 Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« 19 In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.«
Ali ozdravila.
Kako prihaja Božje kraljestvo
(Mt 24,23–28.37–41)
20 Ko so ga farizeji vprašali, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost. 21 Tudi ne bodo govorili: ›Glejte, tukaj je‹ ali ›Tam je,‹ kajti glejte, Božje kraljestvo je med vami.«
Ali v vas.
22 Učencem pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. 23 In govorili vam bodo: ›Glejte, tam je‹ ali ›Glejte, tukaj je.‹ Ne hodíte tja in se ne zaganjajte za njimi! 24 Kakor namreč blisk posveti od enega konca neba do drugega, tako bo Sin človekov na svoj dan.
na svoj dan: manjka v nekaterih rkp.
25 Prej pa bo moral veliko pretrpeti in biti zavržen od tega rodu. 26 Kakor je bilo v Noetovih dneh, takó bo tudi v dneh Sina človekovega: 27 jedli so, pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo in je prišel potop ter vse pokončal. 28 Podobno bo, kakor je bilo v Lotovih dneh: jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili in zidali, 29 toda na dan, ko je šel Lot iz Sódome, sta padala z neba ogenj in žveplo in vse pokončala. 30 Takó bo tudi na dan, ko se bo razodel Sin človekov. 31 Kdor bo tisti dan na strehi, svoje stvari pa bo imel v hiši, naj ne hodi dol, da bi jih vzel, in kdor bo na polju, naj se ne obrača nazaj. 32 Spomnite se Lotove žene! 33 Kdor bo skušal rešiti
Db. pridobiti.
svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil.
Db. oživil, zaplodil, rodil.
34 Povem vam: Tisto noč bosta dva na eni postelji; eden bo sprejet,
Db. vzet.
drugi puščen. 35 Dve bosta skupaj mleli: ena bo sprejeta,
Db. vzeta.
druga puščena.«
Nekateri rkp. dodajajo v. 36: Dva bosta na polju; eden bo sprejet, drugi puščen.
37 Odvrnili so mu: »Kje bo to, Gospod?« Rekel jim je: »Kjer je truplo, tam se bodo zbrali jastrebi.«
Ali orli.
Prilika o vdovi in sodniku
18
Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim,
Ali ne bo maščeval svojih izvoljenih; podobno v v. 8.
ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero
Tj. takšno zaupanje.
na zemlji?«
Prilika o farizeju in cestninarju
Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko: 10 »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. 11 Farizej se je postavil in pri
Ali k.
sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. 12 Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ 13 Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ 14 Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
Jezus blagoslavlja otroke
(Mt 19,13–15; Mr 10,13–16)
15 Prinašali so mu tudi majhne otroke, da bi se jih dotaknil. Ko so učenci to videli, so jih grajali. 16 Jezus pa je otroke poklical k sebi in rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. 17 Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.«
Bogastvo in hoja za Jezusom
(Mt 19,16–30; Mr 10,17–31)
18 Neki oblastnik ga je vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« 19 Jezus mu je rekel: »Kaj praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga. 20 Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj! Ne ubijaj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater!« 21 On pa je rekel: »Vse to sem izpolnjeval od mladosti.« 22 Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« 23 Ko pa je oni to slišal, je postal zelo žalosten, kajti bil je silno bogat.
24 Jezus je videl, da je postal zelo žalosten, in je rekel: »Kako težkó pridejo tisti, ki imajo premoženje, v Božje kraljestvo! 25 Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« 26 Tisti, ki so to slišali, so rekli: »Kdo se potem more rešiti?« 27 Dejal je: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.« 28 Peter je rekel: »Glej, mi smo zapustili vse svoje in šli za teboj.« 29 On pa je dejal: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi Božjega kraljestva zapustil hišo ali ženo ali brate ali starše ali otroke 30 in bi ne prejel v tem času veliko več, v prihodnjem veku pa večno življenje.«
Jezus tretjič napove svoje trpljenje
(Mt 20,17–19; Mr 10,32–34)
31 Zbral je okrog sebe dvanajstere in jim rekel: »Glejte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih. 32 Izročen
Ali Izdan.
bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, 33 ga bičali in umorili, in tretji dan bo vstal.« 34 Vendar oni niso doumeli nič od tega. Ta govor jim je ostal prikrit in niso razumeli, kar je govoril.
Jezus ozdravi slepega berača pri Jerihi
(Mt 20,29–34; Mr 10,46–52)
35 Ko se je bližal Jerihi, je sedèl ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme. 36 Slišal je množico, ki je šla mimo, in spraševal, kaj je to. 37 Povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan. 38 Zavpil je: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« 39 Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne; on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« 40 Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je približal, ga je vprašal: 41 »Kaj hočeš, da ti storim?« Dejal je: »Gospod, da bi spregledal.« 42 Jezus mu je rekel: »Spreglej! Tvoja vera te je rešila.«
Ali ozdravila.
43 In pri priči je spregledal. Šel je za njim in slavil Boga. Vse ljudstvo, ki je to videlo, je hvalilo Boga.
Jezus in Zahej
19
Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: »Ustavil se je pri grešnem človeku!« Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.« Jezus pa mu je rekel: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje, ker je tudi on Abrahamov sin. 10 Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.«
Prilika o desetih minah
(Mt 25,14–30)
11 Ko so to poslušali, je dodal še priliko, ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se bo Božje kraljestvo pojavilo takoj. 12 Rekel je: »Neki človek plemenitega rodu je odpotoval v daljno deželo, da bi si pridobil kraljevsko oblast in se vrnil. 13 Poklical je svojih deset služabnikov, jim razdelil denar, deset min, in dejal: ›Trgujte, dokler ne pridem.‹ 14 Njegovi podložniki pa so ga sovražili. Poslali so za njim poslance s sporočilom: ›Nočemo, da bi ta zavladal nad nami.‹ 15 Zgodilo pa se je, da se je vrnil, ko je dobil kraljevsko oblast. Ukazal je, naj mu pokličejo služabnike, ki jim je izročil denar, da bi izvedel, kaj so prigospodarili. 16 Pristopil je prvi in rekel: ›Gospod, tvoja mina je pridobila deset min.‹ 17 In rekel mu je: ›Prav, dobri služabnik, ker si bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.‹ 18 Pristopil je drugi in rekel: ›Tvoja mina, gospod, je pridobila pet min.‹ 19 Tudi temu je rekel: ›Tudi ti bodi nad petimi mesti.‹ 20 Prišel je spet drug in rekel: ›Gospod, tu je tvoja mina, ki sem jo hranil v prtiču. 21 Bal sem se te, ker si strog človek; jemlješ, česar nisi vložil, in žanješ, česar nisi vsejal.‹ 22 Rekel mu je: ›Po tvojih ustih te bom sodil, malopridni služabnik. Vedel si, da sem strog človek, ki jemljem, česar nisem vložil, in žanjem, česar nisem vsejal. 23 Zakaj torej nisi vložil mojega denarja v hranilnico in bi ga jaz ob vrnitvi dobil z obrestmi vred?‹ 24 In rekel je tistim, ki so stali zraven: ›Vzemite mu mino in jo dajte tistemu, ki jih ima deset.‹ 25 Oni pa so mu rekli: ›Gospod, ima jih že deset.‹ 26 ›Povem vam: Vsakemu, ki ima, se bo dalo, in tistemu, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima. 27 Te moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz zakraljeval, pa pripeljite sèm in jih pobijte pred menoj.‹«
Jezusovo delovanje v Jeruzalemu
Slovesni prihod v Jeruzalem
(Mt 21,1–11; Mr 11,1–11; Jn 12,12–19)
28 Ko je to povedal, se je napotil proti Jeruzalemu; hodil je spredaj. 29 Ko je prišel v bližino Bétfage in Betanije h gori, ki se imenuje Oljska, je poslal dva izmed učencev 30 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni sedèl noben človek. Odvežita ga in odpeljita! 31 Če vaju kdo vpraša, zakaj ga odvezujeta, recita takole: ›Gospod ga potrebuje.‹« 32 Učenca,
Dodano.
ki sta bila poslana, sta odšla in našla, kakor jima je povedal. 33 Ko sta odvezovala oslička, so jima njegovi gospodarji rekli: »Zakaj odvezujeta oslička?« 34 Rekla sta: »Gospod ga potrebuje.« 35 In odvedla sta ga k Jezusu, vrgla na oslička svoja plašča in nanj posadila Jezusa. 36 Ko je šel naprej, so razgrinjali svoje plašče na pot.
37 Ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela,
Db. za vse moči, tj. čudeže.
ki so jih videli. 38 Govorili so:
»Blagoslovljen kralj,
ki prihaja v Gospodovem imenu!
V nebesih mir
in slava na višavah!«
39 Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.« 40 In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.«
41 Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim. 42 Rekel je: »O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem. 43 Prišli bodo nadte dnevi, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in stiskali z vseh strani. 44 V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu v tebi, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«
Tj. Božjega obiskanja.
Jezus očisti tempelj
(Mt 21,12–17; Mr 11,15–19; Jn 2,13–22)
45 Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. 46 Rekel je: »Pisano je:
Moja hiša naj bo hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo
47 Vsak dan je učil v templju. Véliki duhovniki, pismouki in prvaki ljudstva pa so iskali priložnost, da bi ga umorili, 48 vendar niso našli načina, da bi mu kaj storili, kajti vse ljudstvo se ga je oklepalo, ko ga je poslušalo.
Od kod Jezusova oblast
(Mt 21,23–27; Mr 11,27–33)
20
Ko je nekega dne v templju učil ljudstvo in oznanjal evangelij, so pristopili véliki duhovniki in pismouki s starešinami ter mu rekli: »Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš ali kdo je, ki ti je dal to oblast?« Odgovoril jim je: »Tudi jaz vas bom nekaj vprašal. Povejte mi, ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi.« Razpravljali so med seboj: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu niste verjeli?‹ Če pa rečemo: ›Od ljudi,‹ nas bo vse ljudstvo kamnalo, kajti prepričano je, da je Janez prerok.« Zato so odgovorili, da ne vedo, od kod. In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Prilika o vinogradu in najemnikih
(Mt 21,33–46; Mr 12,1–12)
Ljudstvu pa je začel pripovedovati tole priliko: »Neki človek je zasadil vinograd, ga dal v najem viničarjem in za dalj časa odpotoval. 10 V primernem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi mu dali od pridelka vinograda. Viničarji pa so ga pretepli in odslovili praznih rok. 11 Nato je poslal drugega služabnika. Oni pa so tudi tega pretepli in ozmerjali ter ga odslovili praznih rok. 12 Poslal je še tretjega, pa so tudi tega ranili in vrgli ven. 13 Tedaj je gospodar vinograda dejal: ›Kaj naj storim? Svojega ljubljenega sina bom poslal, morda bodo njega spoštovali.‹ 14 Toda ko so ga viničarji zagledali, so se posvetovali in rekli: ›Ta je dedič. Ubijmo ga, da bo dediščina naša.‹ 15 In vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj bo torej storil z njimi gospodar vinograda? 16 Prišel bo in te viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.« Ko so oni to slišali, so rekli: »Bog ne daj!« 17 On pa se je ozrl vanje in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
Db. glava vogala.
18 Vsak, kdor pade na ta kamen, se bo razbil, in na kogar ta kamen
ta kamen: dodano.
pade, ga bo zmečkal.« 19 Pismouki in véliki duhovniki so hoteli še tisto uro nanj položiti roke, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so namreč, da je s to priliko meril nanje.
Davek cesarju
(Mt 22,15–22; Mr 12,13–17)
20 Opazovali so ga torej in k njemu poslali zalezovalce, ki so se delali pravične, da bi ga ujeli v besedi, tako da bi ga lahko izročili upraviteljevi oblasti in pristojnosti. 21 Vprašali so ga: »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš. Ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš Božjo pot. 22 Ali smemo cesarju dajati davek ali ne?« 23 Spoznal je njihovo zvijačnost in jim rekel: 24 »Pokažite mi denarij! Čigavo podobo in napis ima?« Rekli so: »Cesarjevo.« 25 On pa jim je dejal: »Dajte
Ali Povrnite.
torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« 26 Tako ga niso mogli pred ljudmi ujeti v besedi. In začudili so se nad njegovim odgovorom ter umolknili.
Kako je z vstajenjem
(Mt 22,23–33; Mr 12,18–27)
27 Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vprašali so ga: 28 »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. 29 Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. 30 Nato jo je vzel drugi, 31 pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. 32 Za vsemi je umrla tudi žena. 33 Čigava bo torej žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« 34 Jezus jim je rekel: »Sinovi
Tj. ljudje.
tega veka se ženijo in možijo, 35 tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. 36 Tudi umreti ne morejo več; enaki so namreč angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja. 37 Da pa so mrtvi obujeni, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, 38 Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« 39 Nekaj pismoukov je tedaj odgovorilo: »Učitelj, dobro si povedal,« 40 in niso si ga drznili še kaj vprašati.
Vprašanje o Davidovem sinu
(Mt 22,41–46; Mr 12,35–37)
41 On pa jim je rekel: »Kako govorijo, da je Mesija
Ali Kristus.
Davidov sin? 42 Saj vendar David sam pravi v knjigi psalmov:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
43 dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.‹
44 David ga torej imenuje ›Gospod‹, kako je potem njegov sin?«
Jezus svari pred pismouki
(Mt 23,1–36; Mr 12,38–40; Lk 11,37–54)
45 Pred vsem ljudstvom, ki ga je poslušalo, je rekel svojim učencem: 46 »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih, prve sedeže v shodnicah in častna mesta na gostijah, 47 ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo strože obsojeni.«
Db. bodo prejeli večjo obsodbo.
Vdovin dar
(Mr 12,41–44)
21
Ozrl se je in videl bogate, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl pa je tudi neko siromašno vdovo, ki je vrgla vanjo dva novčiča, in je rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi. Vsi ti so namreč vrgli dar od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela za življenje.«
Jezus napove razdejanje templja
(Mt 24,1–2; Mr 13,1–2)
Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi, je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«
Znamenja in preganjanja
(Mt 24,3–14; Mr 13,3–13)
Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« 10 Tedaj jim je govoril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. 11 Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. 12 Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. 13 Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. 14 Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. 15 Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. 16 Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. 17 Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, 18 toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil. 19 S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«
Db. duše.
Jezus napove razdejanje Jeruzalema
(Mt 24,15–21; Mr 13,14–19)
20 »Ko pa boste videli, da so vojske obkolile Jeruzalem, tedaj védite, da je blizu njegovo opustošenje. 21 Takrat naj bežijo v hribe tisti, ki so v Judeji; in tisti, ki so v mestu, naj gredo ven in tisti, ki so na polju, naj ne hodijo noter, 22 kajti to so dnevi maščevanja, da se izpolni vse, kar je pisano. 23 Gorje nosečim in doječim v tistih dneh, ker bo velika stiska v deželi in jeza nad tem ljudstvom. 24 Padalo bo pod ostrim mečem in v sužnost ga bodo vlačili med vse narode.
Ali pogane.
Jeruzalem pa bodo teptali narodi,
Ali pogani.
dokler se ne izpolnijo časi narodov.«
Ali poganov.
Prihod Sina človekovega
(Mt 24,29–31; Mr 13,24–27)
25 »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi, v zmedi zaradi bučanja morja in valov. 26 Ljudje bodo hirali od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. 27 In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. 28 Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.«
Nauk smokvinega drevesa
(Mt 24,32–35; Mr 13,28–31)
29 Povedal jim je priliko: »Poglejte smokvino drevo in vsa drevesa. 30 Ko začenjajo brsteti, vidite in sami od sebe veste, da je poletje že blizu. 31 Tako tudi vi, ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu Božje kraljestvo. 32 Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse ne zgodi. 33 Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.«
Spodbuda k budnosti
34 »Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma 35 kakor zanka. Prišel bo namreč nad vse, ki prebivajo na obličju vse zemlje. 36 Zato bedite in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«
37 Čez dan je učil v templju, zvečer pa je odhajal prenočevat na goro, ki se imenuje Oljska. 38 In vse ljudstvo je zgodaj prihajalo k njemu, da bi ga poslušalo v templju.
Trpljenje, smrt in vstajenje
Zarota proti Jezusu
(Mt 26,1–5.14–16; Mr 14,1–2.10–11; Jn 11,45–53)
22
Bližal pa se je praznik nekvašenega kruha, ki se imenuje pasha. Véliki duhovniki in pismouki so iskali način, kako bi ga umorili, kajti bali so se ljudstva. Tedaj je šel satan v Juda, ki se je imenoval Iškarijot in je bil izmed števila dvanajsterih. Odšel je k vélikim duhovnikom in poveljnikom in se z njimi domenil, kako bi jim ga izročil.
Ali izdal; prim. tudi v. 6.21.22; 24,7.
Razveselili so se in se pogodili z njim, da mu dajo denarja. Privolil je in iskal priložnost, da bi ga izročil, ko ne bi bilo blizu množice.
Priprava pashalne večerje
(Mt 26,17–25; Mr 14,12–21; Jn 13,21–30)
Prišel je dan nekvašenega kruha, ko je bilo treba žrtvovati pashalno jagnje. Jezus
Dodano.
je poslal Petra in Janeza ter jima rekel: »Pojdita in nam pripravita pashalno jagnje, da bomo jedli.« Ona dva sta mu rekla: »Kje hočeš, da ga pripraviva?« 10 Rekel jima je: »Glejta, ko prideta v mesto, vama bo prišel naproti človek, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim v hišo, v katero bo šel, 11 in recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj ti pravi: Kje je prostor, kjer bi jedel pashalno jagnje s svojimi učenci?‹ 12 Pokazal vama bo v nadstropju veliko opremljeno obednico in tam pripravita.« 13 Odšla sta in našla, kakor jima je rekel, in sta pripravila pashalno jagnje.
Postavitev Gospodove večerje
(Mt 26,26–30; Mr 14,22–26; 1 Kor 11,23–25)
14 Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. 15 In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti
Ali bi hotel jesti.
z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, 16 kajti povem vam, da je ne bom več
Manjka v nekaterih rkp.
jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.« 17 In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj, 18 kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.« 19 In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« 20 Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.
V nekaterih rkp. delno ali v celoti manjkata v. 19b–20 (ki se daje za vas … ki se preliva za vas).
21 Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi. 22 Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, toda gorje tistemu človeku, po katerem je izročen.« 23 Oni pa so se začeli spraševati, kdo izmed njih bo to storil.
Prerekanje, kdo je večji
24 Med njimi je nastal tudi prepir, kateri izmed njih se zdi največji. 25 On pa jim je rekel: »Kralji narodov
Ali poganov.
gospodujejo nad njimi in njihovi oblastniki se imenujejo ›dobrotniki‹. 26 Med vami pa naj ne bo takó, ampak največji med vami naj bo kakor najmlajši in voditelj kakor strežnik. 27 Kdo je namreč večji: kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ne tisti, ki sedi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže. 28 Vi ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah. 29 Prepuščam vam kraljestvo, kakor ga je meni prepustil moj Oče,
Ali Kakor je Oče meni prepustil kraljestvo, tudi jaz vam prepuščam.
30 da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.«
Jezus napove, da ga bo Peter zatajil
(Mt 26,31–35; Mr 14,27–31; Jn 13,36–38)
31 »Simon, Simon! Glej, satan vas je zahteval,
Ali hotel imeti.
da bi vas presejal kakor pšenico. 32 Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera.
Ali zvestoba.
Ko se boš nekoč spreobrnil,
Db. Ko se (ali jih) boš nekoč obrnil/vrnil.
utŕdi svoje brate.« 33 Ta mu je rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in smrt.« 34 On pa je dejal: »Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.«
Denarnica, torba, meč
35 In rekel jim je: »Ko sem vas poslal brez denarnice, brez torbe in obutve, ali ste kaj pogrešali?« Dejali so: »Nič.« 36 Rekel jim je: »Kdor ima denarnico, naj jo zdaj vzame, prav tako tudi torbo; in kdor nima meča, naj proda svojo suknjo in si ga kupi. 37 Povem vam namreč, da se mora na meni izpolniti to, kar je pisano: Med hudodelce je bil prištet. To, kar zadeva mene, se bliža izpolnitvi.« 38 Rekli so: »Gospod, glej, tukaj sta dva meča.« On pa jim je dejal: »Dovolj je.«
Jezus na vrtu Getsemani
(Mt 26,36–46; Mr 14,32–42)
39 Šel je ven in se kakor po navadi napotil proti Oljski gori. Tudi učenci so šli z njim. 40 Ko je prišel na tisti kraj, jim je rekel: »Molíte, da ne pridete v skušnjavo!«, 41 sam pa se je oddaljil od njih približno za lučaj kamna. Padel je na kolena in molil: 42 »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« 43 Prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal. 44 Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki padajo na zemljo.
Vrstici 43–44 manjkata v mnogih rkp.
45 Ko je vstal od molitve, je šel k učencem in ugotovil, da so od žalosti zaspali. 46 Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molíte, da ne pridete v skušnjavo.«
Jezusa primejo
(Mt 26,47–56; Mr 14,43–50; Jn 18,3–11)
47 Medtem ko je še govoril, je prišla množica. Pred njo je hodil eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda. Približal se je Jezusu, da bi ga poljubil. 48 Jezus pa mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?« 49 Ko so ti, ki so bili okrog njega, videli, kaj bo, so rekli: »Gospod, naj udarimo z mečem?« 50 In eden izmed njih je udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho. 51 Jezus je odgovoril: »Nehajte!
Db. Pustite!
Dovolj je!« In dotaknil se je ušesa ter ga ozdravil. 52 Vélikim duhovnikom, poveljnikom v templju in starešinam, ki so prišli nadenj, pa je rekel: »Kakor nad razbojnika
Ali prevratnika.
ste prišli z meči in koli. 53 Dan na dan sem bil med vami v templju in niste vzdignili rok nad mene. Toda to je vaša ura in oblast teme.«
Peter zataji Jezusa
(Mt 26,57–58.69–75; Mr 14,53–54.66–72; Jn 18,12–18.25–27)
54 Zgrabili so ga torej in odvedli. Pripeljali so ga v hišo vélikega duhovnika; Peter pa je šel od daleč za njim. 55 Sredi dvorišča so zakurili ogenj, in ko so sedli skupaj, je Peter sédel mednje. 56 Ko ga je videla neka dekla, da sedi pri ognju, je uprla vanj oči in rekla: »Tudi ta je bil z njim.« 57 On pa je tajil in dejal: »Ne poznam ga, žena.« 58 Kmalu nato ga je videl nekdo drug in pripomnil: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, nisem.« 59 Kakšno uro pozneje je spet nekdo drug zatrjeval: »V resnici je tudi ta bil z njim, saj je vendar Galilejec.« 60 Peter pa je rekel: »Človek, ne vem, kaj praviš.« In tisti trenutek, ko je še govoril, je petelin zapel. 61 In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« 62 In šel je ven in se bridko zjokal.
Jezusa zasramujejo in tepejo
(Mt 26,67–68; Mr 14,65)
63 Možje, ki so imeli Jezusa vklenjenega, so ga zasmehovali in pretepali. 64 Zakrili so ga in spraševali: »Prerokuj, kdo te je udaril.« 65 In še veliko drugih kletev so izrekali zoper njega.
Jezus pred vélikim zborom
(Mt 26,59–66; Mr 14,55–64; Jn 18,19–24)
66 Ko se je zdanilo, so se zbrali starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ter ga privedli pred svoj véliki zbor. 67 Rekli so: »Če si ti Mesija,
Ali Kristus.
nam povej!« Rekel jim je: »Če vam povem, mi gotovo ne boste verjeli. 68 In če vas vprašam, mi gotovo ne boste odgovorili. 69 Toda odslej bo Sin človekov sedel na desnici Božje Moči
Tj. na desnici Boga.
70 Vsi so dejali: »Ti si torej Božji Sin?« Rekel jim je: »Vi pravite, da sem.« 71 Oni pa so dejali: »Kaj potrebujemo še pričevanja, saj smo sami slišali iz njegovih ust.«
Jezus pred Pilatom
(Mt 27,1–2.11–14; Mr 15,1–5; Jn 18,28–38)
23
Vzdignila se je vsa množica in ga peljala k Pilatu. Začeli so ga tožiti in so govorili: »Tega smo zalotili, da zavaja naš narod in brani cesarju dajati davke ter pravi, da je Mesija,
Ali Kristus.
kralj.« Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« On pa mu je odgovoril: »Ti praviš.« Pilat je rekel vélikim duhovnikom in množici: »Nobene krivde ne najdem na tem človeku.« Oni pa so še bolj pritiskali in govorili: »Ljudstvo hujska, ko uči po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, pa vse do sèm.«
Jezus pred Herodom
Ko je Pilat to slišal, je vprašal, ali je ta človek Galilejec. In ko je izvedel, da je izpod Herodove oblasti, ga je poslal k Herodu, ki je bil tiste dni tudi v Jeruzalemu. Ko je Herod zagledal Jezusa, se je zelo razveselil. Že precej časa ga je namreč želel videti, ker je slišal o njem. Pričakoval je, da ga bo videl narediti kakšno znamenje. Spraševal ga je z mnogimi besedami, Jezus pa mu ni nič odgovoril. 10 Véliki duhovniki in pismouki so stali zraven in ga silovito obtoževali. 11 Herod ga je skupaj s svojimi vojaki zasramoval, ga v posmeh ogrnil v bleščeče oblačilo in poslal nazaj k Pilatu. 12 Tisti dan sta se Herod in Pilat spoprijateljila; prej sta se namreč sovražila.
Jezusa obsodijo na smrt
(Mt 27,15–26; Mr 15,6–15; Jn 18,39–19,16)
13 Pilat je sklical vélike duhovnike, voditelje in ljudstvo 14 ter jim rekel: »Pripeljali ste mi tega človeka, češ da zavaja ljudstvo, jaz pa sem ga vpričo vas zaslišal in nisem našel na njem nobene krivde v stvareh, zaradi katerih ga tožite. 15 Tudi Herod je ni našel, ker ga je poslal nazaj k nam. Glejte, nič smrti vrednega ni storil. 16 Kaznoval ga bom torej in izpustil.«
Nekateri rkp. dodajajo v. 17: Ob prazniku pa jim je moral enega izpustiti.
18 Tedaj so vsi hkrati zavpili: »Proč s tem!
Ali Usmrti tega!
Izpústi nam Baraba!« 19 Ta je bil namreč vržen v ječo zaradi upora, ki je nastal v mestu, in zaradi umora. 20 Pilat jih je znova nagovoril, ker je hotel izpustiti Jezusa. 21 Oni pa so kar naprej vpili: »Križaj, križaj ga!« 22 Še tretjič jih je vprašal: »Kaj je vendar hudega storil? Ničesar, kar bi zaslužilo smrt, nisem našel na njem; kaznoval ga bom torej in izpustil.« 23 Oni pa so še vedno na ves glas kričali in zahtevali, naj ga križa. In njihovo vpitje
Nekateri rkp. dodajajo in vpitje vélikih duhovnikov.
je postajalo čedalje glasnejše. 24 Pilat je razsodil, naj se izpolni njihova zahteva. 25 Izpustil je tistega, ki je bil vržen v ječo zaradi upora in umora in so ga zahtevali, Jezusa pa je izročil njihovi volji.
Jezusa križajo
(Mt 27,32–44; Mr 15,21–32; Jn 19,17–27)
26 Ko so ga odvedli, so prijeli nekega Simona iz Cirene, ki je prihajal s polja, in mu naložili križ, da ga je nesel za Jezusom. 27 Za njim je šla velika množica ljudstva, tudi žene, ki so se tolkle po prsih in jokale zaradi njega. 28 Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! 29 Glejte, prišli bodo namreč dnevi, ob katerih porečejo: ›Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!‹
30 Takrat bodo začeli govoriti goram:
›Padite na nas!‹
in gričem:
›Pokrijte nas!‹
31 Kajti če z zelenim lesom delajo takó, kaj se bo zgodilo s suhim?«
32 Gnali pa so še dva druga, ki sta bila hudodelca, da bi ju skupaj z njim usmrtili. 33 In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Lobanja, so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici in enega na levici. 34 Jezus je govoril: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
Jezus … kaj delajo: manjka v mnogih rkp.
Ko so si delili njegova oblačila, so zanje žrebali. 35 Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celo voditelji so se norčevali iz njega in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija
Ali Kristus.
in Izvoljenec.« 36 Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. 37 Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« 38 Nad njim je bil tudi napis: »Ta je judovski kralj.«
39 Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril: »Ali nisi ti Mesija?
Ali Kristus.
Reši sebe in naju!« 40 Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? 41 In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« 42 In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
Različica v svojem kraljestvu.
43 In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.«
Jezusova smrt
(Mt 27,45–56; Mr 15,33–41; Jn 19,28–30)
44 Bilo je že okrog šeste ure, ko se je stemnilo po vsej deželi
Ali po vsem svetu.
do devete ure, 45 ker sonce ni dajalo svetlobe.
Različica in sonce je izginilo.
Zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi. 46 Jezus je zaklical z močnim glasom in rekel: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« In ko je to rekel, je izdihnil. 47 Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in dejal: »Zares, ta človek je bil pravičen.« 48 In vse množice, ki so se zbrale, da bi gledale, in so videle, kar se je zgodilo, so se nazaj grede tolkle po prsih. 49 Vsi njegovi znanci pa so stali daleč proč; prav tako tudi žene, ki so ga spremljale od Galileje sèm in so to gledale.
Jezusov pogreb
(Mt 27,57–61; Mr 15,42–47; Jn 19,38–42)
50 Prišel je tudi mož, ki mu je bilo ime Jožef. Bil je član vélikega zbora, dober in pravičen mož, 51 ki ni soglašal z njihovim sklepom in ravnanjem. Doma je bil iz judovskega mesta Arimateje in je pričakoval Božje kraljestvo. 52 Ta je stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. 53 In snel ga je s križa, ga zavil v kos platna in položil v grob, izdolben v skalo, kamor ni bil še nihče položen. 54 Bil je dan pripravljanja in bližala se je
Db. svetiti se je začela.
sobota. 55 Žene, ki so prišle z Jezusom
Db. njim.
iz Galileje, so šle za Jožefom.
Dodano.
Videle so grob in kako je bilo njegovo telo položeno. 56 Nato so se vrnile ter pripravile dišave in miro.
V soboto pa so po zapovedi počivale.
Jezusovo vstajenje
(Mt 28,1–8; Mr 16,1–8; Jn 20,1–10)
24
Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle odvaljen od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen.
Ni ga tukaj … obujen: manjka v nekaterih rkp.
Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹« Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. 10 Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom. 11 Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli. 12 Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.
Vrstica manjka v nekaterih rkp.
Pot v Emavs
(Mr 16,12–13)
13 In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset
Različica sto šestdeset.
stadijev oddaljena od Jeruzalema. 14 Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. 15 In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. 16 Njune oči pa so bile zastrte,
Db. zadržane.
da ga nista spoznala. 17 Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala
Različica In zakaj sta potrta?
18 in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« 19 »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom,
Različica nazircem.
ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; 20 kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. 21 Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. 22 Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu 23 in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. 24 Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« 25 In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! 26 Mar ni bilo potrebno, da je Mesija
Ali Kristus.
to pretrpel in šel v svojo slavo?« 27 Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
28 Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. 29 Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. 30 Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. 31 Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. 32 In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v naju,
v naju: manjka v nekaterih rkp.
ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« 33 Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. 34 Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. 35 Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Jezus se prikaže učencem
(Mt 28,16–20; Mr 16,14–18; Jn 20,19–23; Apd 1,6–8)
36 Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!«
Nekateri rkp. dodajajo Jaz sem, ne bojte se.
37 Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. 38 Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi?
Ali misli.
39 Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« 40 Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.
Vrstica manjka v nekaterih rkp.
41 Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« 42 Ponudili so mu kos pečene ribe.
Nekateri rkp. dodajajo in sat medu.
43 Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel.
44 Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« 45 Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. 46 Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija
Ali Kristus.
bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, 47 in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo
Db. boste.
začeli v Jeruzalemu. 48 Vi ste priče teh reči. 49 In glejte,
Manjka v nekaterih rkp.
jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.«
Jezusov vnebohod
(Mr 16,19–20; Apd 1,9–11)
50 Peljal jih je ven proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. 51 Medtem ko jih je blagoslavljal, se je odmaknil od njih in se vzdignil v nebo.
in se vzdignil v nebo: manjka v nekaterih rkp.
52 Oni pa so se mu poklonili in
se mu poklonili in: manjka v nekaterih rkp.
se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem. 53 Bili so ves čas v templju in so slavili Boga.
Nekateri rkp. dodajajo Amen.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije

Iskanje po Svetem pismu | O zbirkah | Navodila | Kratice | Teme Svetega pisma | Prejemanje odlomkov | Vaš odziv
       
Domača stran Svetopisemske družbe Slovenije
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020