|
2
1 Ti namreč, napak misleč, pravijo sami pri sebi:
Kratko in težavno je naše življenje
in ni zdravila za človekov konec,
za nikogar se ne ve, da bi se vrnil  Ali da bi reševal. iz podzemlja.
2 Kar po naključju smo se rodili,
pozneje bomo, kakor da nas nikoli ne bi bilo,
zakaj sapa v naših nosnicah je dim,
misel le iskra, ki jo ukreše utrip Db. gibanje. našega srca.
3 Ko bo ta ugasnila, bo telo ugasnilo v pepel,
duh pa se bo razblinil kakor rahel zrak.
4 Naše ime bo sčasoma pozabljeno,
nihče ne bo omenjal našega delovanja.
Naše življenje bo prešlo kakor sled za oblakom,
razkadilo se bo kakor megla,
ki jo preženejo sončni žarki,
kadar pritisne pripeka.
5 Ta naš trenutek je bežeča senca
in iz naše smrti nazaj ni poti.
Zapečateno je, nihče se ne vrne.
6 Dajmo torej, použijmo dobrote, ki so pri rokah, Db. ki bivajo.
vneto, kot v mladosti izkoristimo stvarstvo.
7 Izbranega vina in dišav se naužijmo,
naj nam ne uide noben cvet pomladi.
8 Ovenčajmo se s popjem vrtnic, preden uvene.
9 Nihče izmed naših naj se ne izmika našemu veseljačenju,
povsod puščajmo sled za svojim veseljem,
zakaj to je naš delež, to nam je usojeno.
10 Zatrimo pravičnega reveža,
ne prizanašajmo vdovi,
ne spoštujmo sivih las priletnega starca.
11 Za nas bodi postava pravičnosti moč,
saj šibkost očitno nič ne zaleže.
12 Zalezujmo pravičnega, ker nam je v napoto,
ker nasprotuje našim delom,
ker nam očita grehe zoper postavo
in nas obtožuje za grehe Ali napake. naše vzgoje.
13 Usti se, da pozna Boga,
in se ima za Gospodovega služabnika. Ali otroka.
14 Postal je živa graja našega mišljenja.
Že pogled nanj nam je težak,
15 ker njegovo življenje ni podobno življenju drugih,
ker so njegova pota drugačna.
16 Za izprijence nas ima,
naših potov se ogiblje kakor nesnage,
blagruje pa konec pravičnih
in se baha, da je njegov oče Bog.
17 Poglejmo, ali so njegove besede resnične,
preverimo, kakšen bo njegov konec.
18 Če je namreč pravični res Božji sin, se bo zanj Bog zavzel
in ga rešil iz roke nasprotnikov.
19 S sramotenjem in mučenjem ga preizkusimo,
da bomo spoznali njegovo dobroto,
da bomo preverili njegovo potrpežljivost.
20 Na sramotno smrt ga obsodimo,
saj ga bo po njegovih besedah rešil Bog. Db. rešilo njegovo (Božje) obiskanje.
Usodna zmota grešnikov
21 Tako mislijo, a so bili zavedeni,
ker jih je zaslepila njihova hudobija,
22 in niso spoznali Božjih skrivnosti,
ne pričakujejo plačila za svetost,
niti ne priznavajo nagrade za čiste duše.
23 Toda Bog je ustvaril človeka za nepropadljivost
in ga naredil kot podobo lastne izjemnosti. Različica večnosti.
24 Smrt je stopila v svet po hudičevi nevoščljivosti,
izkusijo pa jo tisti, ki sodijo v njegov delež.
|
