|
Adam
10
1 Modrost je prvooblikovanega očeta sveta,
ko je bil edini ustvarjen,  Gr. nejasno. varovala
in ga rešila njegovega prestopka;
2 dala mu je moč, da je vladal vsem stvarem.
3 Krivični pa, ki je v svoji jezi od nje odpadel,
je postal žrtev lastne bratomorne strasti.
Noe
4 Zaradi njega poplavljeno zemljo je spet rešila modrost,
tako da je na krhkem lesu krmarila pravičnega.
Abraham
5 Ona je tudi, ko je zaradi splošne hudobije narode doletela zmešnjava,
prepoznala pravičnega, ga pred Bogom ohranila brezmadežnega
in ga varovala močnega nasproti ljubezni do sina.
Lot
6 In ko so propadali brezbožni, je rešila pravičnega
na begu pred ognjem, ki je planil na Peteromestje.
7 Kot priča njihove izprijenosti
je še ostala pusta pokrajina, ki se kadi,
in rastline, ki ne dajo zrelega sadja,
kot spomenik neverni duši pa se dviga solnat steber.
8 Ker so namreč prezrli modrost,
niso le oslepeli za spoznanje dobrega,
marveč so človeštvu zapustili celo spomin svojega brezumja,
tako da niti niso mogli skriti, v čem so grešili.
9 Modrost pa je svoje častilce rešila gorja.
Jakob
10 Ko je pravični bežal pred bratovim srdom,
ga je vodila po pravih potih;
pokazala mu je Božje kraljestvo
in dala spoznati svetišče; Ali svete reči.
obogatila ga je pri njegovem trudu
in namnožila sadove njegovih prizadevanj. Db. in namnožila njegove napore.
11 Ob strani mu je stala proti pohlepu izkoriščevalcev
in ga naredila premožnega.
12 Zaščitila ga je pred sovražniki
in zavarovala pred zasedami nasprotnikov.
Silen boj je obrnila v prid njemu,
da bi spoznal, kako je pobožnost močnejša kot vse drugo.
Jožef
13 Ko so pravičnega prodali, ga ni zapustila,
ampak rešila iz greha.
14 Z njim je šla dol v ječo Ali v vodnjak.
in v verigah ga ni zapustila,
dokler mu ni prinesla kraljevskega žezla
in oblasti nad njegovimi gospodovalci.
S tem je postavila na laž njegove obrekovalce,
njemu pa podelila večno slavo.
Izraelsko ljudstvo
15 Sveto ljudstvo, rod brez graje,
je iztrgala iz rok naroda, ki ga je tlačil.
16 Vstopila je v dušo Gospodovega služabnika
in s čudeži in znamenji kljubovala strašnim kraljem.
17 Svetim se je oddolžila za njihovo trpljenje,
peljala jih je po čudoviti poti,
podnevi jim je postala kritje,
ponoči zvezdnat sij.
18 Spravila jih je čez Rdeče morje,
peljala skozi silne vode.
19 Potopila je njihove sovražnike
in jih pozneje zmetala iz brezdanjega vodovja.
20 Zato so pravični brezbožnim pobrali orožje
in s pesmijo slavili tvoje sveto ime, Gospod,
in enodušno hvalili tvojo roko, ki jih je ščitila.
21 Kajti modrost je nemim odprla usta
in dala otročičem, da so razločno govorili.
|
