|
Veselje in beda življenja
40
1 Za vsakega človeka so ustvarjene velike nadloge,
težak jarem muči Adamove sinove
vse od dneva izhoda iz materinega telesa
tja do vrnitve k materi vsega.
2 Njihovo razglabljanje in srčna tesnoba
se izčrpavata v pričakujoči misli o dnevu smrti.
3 Od tistega, ki sedi na sijajnem prestolu,
do tistega, ki je ponižan v prah in pepel,
4 od tistega, ki se oblači v škrlat in nosi venec,  Hebr. turban in diadem.
do tistega, ki se ogrinja z surovim platnom:
ena sama jeza in nevoščljivost in zmešnjava in nemir
in strah pred smrtjo in srd in prepir!
5 Celo tedaj, ko se odpravi v posteljo počivat,
nočni sen spreminja njegovo spoznanje.
6 Počitka je malo, skoraj nič.
Poleg tega ga v snu kakor pri belem dnevu
vznemirjajo prividi njegovega srca,
kakor bi bil ušel pred obličjem vojne.
7 Ko pa se jih reši in Različica V trenutku potrebe, ko. se zbudi,
se čudi praznemu strahu.
8 Vse meso, Tj. vsa živa bitja. od človeka do živine,
grešnike pa še sedemkrat huje, spremljajo
9 smrt in kri in prepir in meč, Hebr. kuga, kri, opekline, suša.
nesreče, lakota in stiska in kuga.
10 Vse to je bilo ustvarjeno za nepostavne;
in zaradi njih je nastal potop.
Prave in lažne dobrine
11 Vse, kar je iz prsti, se vrača v prst,
in kar je iz vode, se vrača v morje. Hebr. in kar je od zgoraj, gor.
12 Vsako podkupovanje in krivičnost bosta zatrta, Db. izbrisana.
zaupanje pa bo ostalo na veke.
13 Premoženje krivičnih bo usahnilo kakor hudournik,
zamrlo bo kakor bobneč grom v nevihti.
14 Ko bodo odprli roke, se bo veselil,
tako bodo prestopniki popolnoma izginili.
15 Potomci brezbožnih ne bodo pognali veliko mladik,
ker so nečiste Hebr. odtujene. korenine pognale na trdi skali.
16 Trstičje, ki raste ob kaki vodi ali po bregovih rek,
pokosijo prej kakor kako drugo travo.
17 Dobrotljivost pa je kakor blagoslovljen vrt
in miloščina ostaja iz veka v vek.
Strah Gospodov je najvišja dobrina
18 Življenje samostojnega gospodarja in delavca je lepo, Db. sladko.
a na boljšem kakor oba je tisti, ki najde zaklad.
19 Otroci in ustanovitev mesta prinesejo trajno Db. utrdijo. ime, Hebr., sir. dodajata a bolj kot oboje je vredno najti modrost. / Seme in nasad dajeta vzcveteti ime.
a bolj kot oboje je cenjena žena brez madeža.
20 Vino in glasba razveseljujeta srce,
a bolj kot oboje ljubezen do modrosti.
21 Piščal in citre dajejo pesmim milino,
a boljši kot oboje je mil Hebr. iskren. jezik.
22 Miline in lepote si želi oko,
a bolj kot obojega si želi zelenega polja.
23 Prijatelj in tovariš se od časa do časa dobro razumeta,
a bolj kot oba se razumeta žena in mož.
24 Bratska pomoč Db. Bratje in pomoč. je za primer stiske,
a bolj kot ta rešuje miloščina.
25 Zlato in srebro dajeta trdnost nogam,
a bolj kot oboje je cenjen nasvet.
26 Bogastvo in moč povišujeta Hebr. razveseljujeta. srce,
a bolj kot oboje strah Gospodov.
V strahu Gospodovem ni pomanjkanja,
če imaš ta strah, ni treba še drugod iskati pomoči.
27 Strah Gospodov je kakor blagoslovljen vrt,
ta človeka bolje varuje kakor vsa druga slava.
Beračenje
28 Otrok, nikar ne živi od prosjačenja,
ker je boljše umreti kakor prosjačiti.
29 Življenje človeka, ki pogleduje po tuji mizi,
ne more veljati za življenje.
Tak omadežuje svoje srce s tujimi jedili,
razumen in izobražen Db. vzgojen. človek pa se bo tega varoval.
30 V ustih človeka brez ponosa je beračenje sladko,
toda v njegovem želodcu gori ogenj.
|
