Pesem o vinogradu
5
1 Zapel bom o svojem ljubem,
pesem svojega ljubega o njegovem vinogradu.
Moj ljubi je imel vinograd
na rodovitnem griču.
2 Prekopal ga je, ga otrebil
in zasadil z žlahtno trto.
Sredi njega je sezidal stolp
in v njem izdolbel tudi stiskalnico.
Upal je, da bo dajal grozdje,
pa je dal viníčje.
3 Zdaj pa, jeruzalemski prebivalci
in Judovi možje,
razsodíte med menoj
in mojim vinogradom.
4 Kaj sem mogel še storiti svojemu vinogradu,
pa mu nisem storil?
Zakaj sem upal, da bo dajal grozdje,
pa je dal viníčje?
5 Zdaj vam bom povedal,
kaj bom storil svojemu vinogradu:
odstranil mu bom ograjo,
da bo izropan,
podrl mu bom obzidje,
da bo poteptan.
6 Spremenil ga bom v pustinjo,
ne bo obrezovan ne okopavan,
poganjala bosta trnje in osat
in prepovedal bom oblakom,
da bi dež rosili nanj.
7 Kajti hiša Izraelova
je vinograd Gospoda nad vojskami,
Judovi možje
so nasad njegovega veselja.
Upal je, da bo pravica,
pa glej, zatiranje,
da bo pravičnost,
pa glej, vpitje.
Šest preroških groženj
8 Gorje njim, ki dodajajo hišo hiši,
priključujejo njivo njivi,
dokler ne zmanjka prostora
in ste edini,
ki prebivate sredi dežele.
9 Gospod nad vojskami je naznanil mojim ušesom:
Prisegam: številne hiše bodo opustošene,
velike so in lepe, a bodo brez prebivalcev.
10 Kajti vinograd desetih oralov Db. jarmov.
bo dajal en čebèr,
posev enega tovora
bo dajal en škaf.
11 Gorje njim, ki vstajajo zgodaj zjutraj
in iščejo opojno pijačo,
ki se zadržujejo pozno v noč
in jih ogreva vino.
12 Citre in harfa, boben in piščal
in vino so pri njihovem popivanju,
ne opazijo pa Gospodovega dela,
ne vidijo, kaj delajo njegove roke.
13 Zato pojde moje ljudstvo v izgnanstvo,
ker nima spoznanja.
Njegovo slavo bo usmrtila lakota,
njegovo ljudstvo bo umorila žeja.
14 Zato bo podzemlje odprlo svoje žrelo,
čezmerno bo razprlo svoja usta,
in zdrknili bodo vanj njegovi odličniki in ljudstvo,
njegovo bučanje in vriskanje.
15 Smrtnik bo klonil, človek bo ponižan,
oči prevzetnikov se bodo povesile.
16 Gospod nad vojskami bo vzvišen pri sodbi,
sveti Bog se bo izkazal svetega s pravičnostjo.
17 Jagnjeta se bodo pasla kot na svojem pašniku,
tujci bodo uživali opustošenje bogatašev.
18 Gorje njim, ki krivdo vlačijo za sabo z vrvmi goljufije,
pregreho kakor voz na konopcih.
19 In pravijo: Naj pohiti,
naj pospeši svoje delovanje,
da ga vidimo,
naj se približa in naj nastopi sklep Svetega Izraelovega,
da ga spoznamo!
20 Gorje njim, ki hudemu pravijo dobro,
dobremu pa húdo,
ki temo delajo za luč,
luč pa za temo,
ki grenko delajo za sladko,
sladko pa za grenko.
21 Gorje njim, ki so modri v lastnih očeh,
ki imajo sebe za razumne.
22 Gorje njim, ki so hrabri, kadar se napajajo z vinom,
pogumni, kadar mešajo opojno pijačo,
23 ki oproščajo krivičnega zaradi podkupnine
in kratijo pravico pravičnemu.
24 Zato bo, kakor če ognjeni jezik požre strnje
in se vročina plamena izgubi:
njihova korenina bo postala kakor trhlenina
in njihov cvet bo odletel kakor prah,
ker zametujejo postavo Gospoda nad vojskami
in prezirajo besedo Svetega Izraelovega.
25 Zato se vnema Gospodova jeza proti njegovemu ljudstvu,
izteguje nadenj svojo roko in ga udarja.
Gore se tresejo
in njihova trupla so kakor smeti sredi ulic.
Pri vsem tem se njegova jeza ne poleže,
njegova roka je še iztegnjena.
Bog grozi z Asirci
26 Vzdignil bo bojno zastavo za narod Db. narode. iz daljave,
mu požvižgal do konca dežele,
in glej, pohitel bo in hitro prišel.
27 Nobeden ni utrujen in ne omahuje,
nobeden ni dremoten ne zaspan.
Nobenemu se ne odpne pas okrog ledij,
nobenemu se ne strga jermen pri obuvalu.
28 Njegove puščice so ostre,
vsi njegovi loki so napeti.
Kopita njegovih konj so kakor kremen,
njegova kolesa so kakor vihar.
29 Rjove kakor levinja,
kakor rjovejo leviči.
Zbesni in zgrabi plen,
pobegne in ni rešitelja.
30 Tisti dan bo besnel nad Judom,
kakor besni morje.
Kdor bo pogledal po deželi,
bo videl tesnobno temo,
svetloba se bo stemnila v mrak.
|