v Egiptu: judovske kolonije v Egiptu segajo v 6. st. pr. Kr. Najbolj znane so bile skupnosti v Elefantini, Aleksandriji in Leontopoliju. V Leontopoliju so si Judje ok. l. 150 pr. Kr. iz nasprotovanja jeruzalemski hierarhiji sezidali nov tempelj, v katerem je bil véliki duhovnik Oníja IV.
3–4

Najstarejši zapis molitve, ki se še vedno uporablja v judovskem bogoslužju.
3

velikodušno in radovoljno db. z velikim srcem in radovoljno dušo.
4

za svojo postavo in za svoje zapovedi ali s svojo postavo in svojimi zapovedmi.
6

Tako ali Tukaj.
7

Demetrija: Demetrija II., ki je vladal v letih 145–138 in 129–125 pr. Kr. – v letu 169: poznamo dve različni selevkidski štetji: makedonsko (po njem je leto 169 trajalo od oktobra 144 do septembra 143) in babilonsko (po njem je trajalo od aprila 143 do marca 142 pr. Kr.). – strašni stiski db. stiski in konici/vrhu (gr. akmé); po mnenju nekaterih razlagalcev je konica napačen prepis gr. besede anánke ›sila, nujnost‹. – Jazon: véliki duhovnik, voditelj Judov, naklonjenih grštvu. Velikoduhovniško službo si je kupil od kralja Antíoha Epifana in jo je opravljal v letih 175–172 pr. Kr. – svete dežele tj. Judeje. – od kraljestva: »kraljestvo« je tu morda uradni naziv selevkidskega imperija, verjetneje pa pisec tako označuje judovsko teokracijo.
8

vrata tj. glavna vrata, skozi katera se je vstopalo v tempelj.
9

šotorskega praznika: ne šotorskega praznika v običajnem pomenu besede, ampak praznika tempeljskega posvečenja (hanuká), ki ga je vpeljal Juda Makabejec in ki so ga obhajali s podobnimi obredi kot šotorski praznik; gl. op. k 1 Mkb 4,59. – kislévu: deveti mesec židovskega leta, ki ustreza našemu decembru. Praznik tempeljskega posvečenja so obhajali 25. dne tega meseca. – v letu 188: po eni razlagi je to pismo nastalo leta 124, po drugi pa pozneje, leta 103/102 pr. Kr.
10

zbor starešin (gr. gerousía): ne vemo, ali je s tem izrazom mišljen poznejši sinedrij. – Aristóbulu, učitelju: Aristóbul je bil judovski filozof, pisec alegorične razlage Postave, posvečene kralju Ptolemeju VI. Filométorju (181–145). Verjetno so ga zato imenovali učitelj kralja.
11

tako da ali ker.
12

tiste: Antíoha IV. Epifana in njegovo vojsko.
13

poglavar: Antíoh IV. Epifan. – Perzijo: natančneje v Elimáido (Elám); Perzija so tedaj imenovali vse ozemlje pod partsko oblastjo. – Nanájinem: Nanája je bila boginja sumerskega izvora. V helenističnem obdobju so jo izenačili z grško Artemido.
14

poročil: obred poroke vladarja z boginjo je bil v Mezopotamiji in na sosednjih področjih nekaj običajnega. – prijateljev gl. op. k 1 Mkb 2,18.
18

Ta je zagorel dodano. – Nehemija: judovski razlagalci so ga poistovetili z Zerubabélom.
19

pred tem, da jih odženejo: mišljen je izgon Judov v Babilonijo l. 586 pr. Kr. – v Perzijo tj. v Babilon; anahronizem.
20

tekočino: verjetno nafto.
23

Jonatan: neki tempeljski pevec.
24

Gospod, Gospod Bog: obrazec Mojzesove molitve, ki se začne s ponovitvijo Božjega imena (prim. 2 Mz 34,6–7), je med Judi veljal za najučinkovitejšo prošnjo; z njim je namreč Izrael dosegel odpuščanje za greh malikovanja. Obrazec večkrat srečamo v devterokanoničnih knjigah, v apokrifih in v judovskem bogoslužju spravnega dne.
29

sveti kraj: ponavadi naziv jeruzalemskega templja, tu morda vsega Jeruzalema ali celo vse Judeje.
31–32

Slovnično težko razumljivi vrstici; posrkala se morda ne nanaša na plamen, ampak na ostanek tekočine ali na velike kamne in ostanek tekočine.
36

neftár ... neftáj različice v gr. ephthar, nephthe, nephthaei, nephtha. Zemeljsko olje so poznali Sumerci, Babilonci in Egipčani že ok. l. 2000 pr. Kr.; sam izraz nafta izhaja iz akad. besede naptu, ki je v hebr. postala nept, v aram. pa nepta ali napta. Pisec Mkb jo je verjetno (netočno) povezoval s hebr. neptár (v masoretski hebr. niptár) ›oproščen, prost obveznosti‹.