|
19
Skupni imenovalec predpisov v tem poglavju je Božja svetost. Odsevati mora v vseh delih in življenjskih okoliščinah ljudstva, ki je posvečeno (hebr. qadóš) svetemu (hebr. qadóš) Bogu.
2
vsej skupnosti Izraelovih sinov: v 3 Mz Bog le dvakrat zapove Mojzesu, naj govori neposredno vsej Izraelovi skupnosti: tu in v 8,3–5, pri umeščanju duhovnikov. To poudarja pomembnost in splošno veljavnost predpisov, ki bodo razglašeni: moralna drža ljudstva je enako pomembna kakor sredništvo duhovnikov.
3–4
Ti vrstici kljub drugačnemu besedišču in slogu spominjata na deset zapovedi; prim. 2 Mz 20,3–6.8–12.
3
naj spoštuje: pravzaprav naj se boji: gre za spoštljiv strah, spoštovanje in pokornost. Mati, ki ima (v mnogoženstvu še posebej) več neposrednih stikov z otroki kakor oče, je omenjena na prvem mestu.
4
k ničnostim: zaničljiv izraz za »nebogove«; prim. 2 Mz 20,3–4.23; 34,14.17; 5 Mz 5,8.
5–8
Prim. 7,11.15–18; 22,29–30.
9–10
Prim. 23,22 in 5 Mz 24,19–22. – Brez spoštovanja bližnjega, še posebej revnega in slabotnega (tujca, v. 10; dninarja, v. 13; telesno prizadetega, v. 14), je ogrožena povezanost skupnosti. Paberkovanje je zelo star običaj, ki ga SP ni zavrglo.
15
ne bodi pristranski db. ne vzdiguj obraza. – ne klanjaj se db. ne části obraza.
16
ne strezi ... po življenju db. ne postavljaj se proti krvi/nad kri, kar je pravniški izraz.
18a
To misel (povezano s 5 Mz 6,5) je prevzel Jezus, ko je povedal, v čem je bistvo Mojzesove postave (prim. Mt 22,37–39vzp.). Za rabija Aqiba (50–135 po Kr.) je to »temeljno načelo postave«. Pripomniti velja, da je tukaj »bližnji« ali »rojak« še vedno Izraelec, Jezus pa je pomen »bližnjega« razširil na vsakega človeka (prim. Lk 10,29–37), in to je postal nauk NZ (prim. Rim 13,9–10; Gal 5,14; Jak 2,8–9).
19
Prim. 5 Mz 22,9–11. Te prepovedi verjetno upoštevajo razne običaje, povezane s praznoverjem in magijo.
20
Ker taka ženska ni veljala za zakonsko ženo, tu ne gre za prešuštvo, zato tudi ni smrtne kazni (prim. 20,10; 5 Mz 22,22–27); to je le »oškodovanje gospodarjeve lastnine«. – je treba oba kaznovati gr. jima gre preiskava; lat. bosta oba tepena; kazen ni (jasno) določena; eno od judovskih izročil predvideva bičanje.
21
Moški dodano.
23
prednjo kožico: neobrezanega moškega so imeli za nečistega; od tod metaforična uporaba tega izraza v predpisu, ki določa, da so sadeži prva tri leta neprimerni tako za jed kakor za daritev Bogu.
24
s prazničnim slavjem: tak praznik, ki je bil najbrž zasebnega značaja, drugod ni znan; vendar prim. Sod 9,27. Bog si pridržuje prve sadeže tako kot prvorojene ljudi, živali in prvo klasje žetve (prim. 23,10; 2 Mz 22,28–29; 23,16).
26
Prepoved uživanja krvi (prim. 3,17; 7,26; 17,10.14; Ezk 33,25). Gr. ima Ne jejte na gorah, kar je namig na svete obede na višinah (prim. Ezk 18,6.11.15; 22,9). – Glede magije in astrologije prim. 5 Mz 18,10–14; Sod 9,37; 2 Kr 21,6.
27
Očitno so bile to navade sosednjih ljudstev, ki so morda imele magičen ali obredni značaj. Isto velja za vreze in tetoviranje v v. 28.
28
mrliča db. duše (mrliča); prim. 21,11. – Prepovedani poganski običaji; prim. 21,5; 5 Mz 14,1; Jer 16,6; 41,5; 47,5.
29
Morda gre tudi za »sveto« prostitucijo; prim. 1 Mz 38,21; 5 Mz 23,18–19; Oz 4,14; Am 2,7 itd.
30
spoštujte db. bojte se; svetišče spoštuješ s tem, da se vzdržiš vsake nečistosti (prim. 15,31; 16,16.19; 20,3).
31
na zarotovalce duhov in na duhove: oba izraza pomenita sile, ki jih kličemo, in tiste, ki jih kličejo ali so od njih obsedeni; prim. 20,27; 2 Kr 21,6; 23,24.
33–34
Isti nauk in nagibi kakor v 2 Mz 22,20; 23,9; 5 Mz 10,18–19.
35
pri uteži db. pri kamnih, ki so jih uporabljali kot uteži.
36
škaf ... vrč gl. preglednico mer.
|
