Mojzesova pesem je eno od vélikih pesniških besedil SP. Mojzesove besede se povezujejo z Božjimi izreki, kakor da začenjajo proces proti nezvestemu ljudstvu (v. 1–6); spominjanje na vélika Božja dela v dobro Izraelu v preteklosti (v. 7–14) nadaljuje naštevanje Izraelovih grehov (v. 15–18); zaslužena kazen zanje so udarci, ki jih je Izrael dobil od sovražnih narodov (v. 19–25); toda Bog ne more trpeti, da bi pogani pokončali njegovo ljudstvo (v. 26–33) in v svojem usmiljenju ga reši pred grozečim uničenjem (v. 34–43).
4

Skala se tu nanaša na Izraelovega Boga (prim. v. 15.18.30.31). Spominja na Božjo nespremenljivost in na to, da je za vernika Bog neomajna opora in nepremagljiva trdnjava. Boga imenujejo Skala tudi druge knjige SZ; prim. 1 Sam 2,2; Iz 26,4; 44,8; Ps 18,32; 62,7sl.; 73,26 itd.
5

Pokvarjenci, nič več njegovi sinovi: pomen MT nejasen, prevod negotov.
8

po številu Izraelovih sinov gr. po številu Božjih angelov.
11

kroži: oblika istega hebr. glag., kakor je uporabljen v 1 Mz 1,2 o duhu, ki je vel nad vodami. – jih prestreza, jih nosi: po opazovanju tako ravnajo orli, da se lahko utrujeni mladiči kar v zraku odpočijejo, ko se učijo letati; prim. 2 Mz 19,4.
13

Posadil: glag. se nanaša na zajahanje jezdne živali; Bog je Izraelu dal, da je zavzel kánaanska pogorja, ki so kakor konjski hrbti.
15

Ješurún je pesniški vzdevek za Izrael (prim. 33,5.26). Tu je uporabljen ironično, v pogl. 33 pa častno. Najbrž je manjšalnica, izpeljana iz pridevnika jašár ›pokončen, pravilen, pošten‹.
16

tujci so v tem primeru bogovi drugih ljudstev; prim. v. 21; Iz 43,12; Jer 2,25.
21

ničevostmi: gre za istopomensko vzporednico k nebogu, tj. božanstvom, ki so jih častila neizraelska ljudstva.
24

vročica: Feničani so s to besedo označevali boga viharja, zato jo nekateri na tem mestu prevajajo kot strela.
26

Raztreščim jih na koščke tako in podobno novejši prevodi; pomen hebr. glag. ni gotov.
31

Skala gl. op. k v. 4. – tudi naši sovražniki tako sodijo gr. naši sovražniki so brezumni; hebr. besedilo vrstice je težavno, vendar bi bil smisel tega stavka v tem, da so sovražniki zaradi svojih porazov prisiljeni priznavati premoč Izraelovega Boga in s tem nemoč svojih bogov.
33

V tej vrstici ima hebr. za strup dve različni besedi.
34

Mar ni to shranjeno pri meni: to se lahko nanaša na prihodnost (v. 29) ali na krivdo poganov (prim. v. 27.32–33) ali na Božji načrt, ki se bo uresničil (prim. v 35–42). – v mojih skladiščih: če gre za grehe Izraelovih sovražnikov, so shranjeni v nebesih pri Bogu, da jih bo zanje v primernem času kaznoval; prim. Oz 13,12; Job 14,17.
35

Moje je maščevanje: mišljena je pravična Božja sodba, kar nakazuje tudi vzporedna beseda povračilo; prim. Rim 12,19; Heb 10,30.
36

ni več ne sužnja ne svobodnjaka: pregovorna besedna zveza negotovega pomena; najbrž označuje celotno prebivalstvo.
43

Vrstica je v gr. in kumranskih rokopisih ohranjena v daljši obliki (besedila v oklepaju v kumranskih rokopisih ni): Nebesa, veselite se z njim! / Vsi Božji sinovi naj se mu klanjajo. / (Narodi, veselite se z njegovim ljudstvom / in vsi Božji angeli naj bodo močni zanj.) / Kajti maščevana je kri njegovih sinov; / maščeval se bo in dal, da njegovo maščevanje pade na njegove sovražnike. / Povrnil bo tistim, ki ga sovražijo; / GOSPOD bo očistil deželo svojega ljudstva. Odlomka iz te daljše različice sta navedena v Rim 15,10 in Heb 1,6.
44

Józue tako samarijanski rokopis; MT Hošéa, kar je Józuetovo prvotno ime; Mojzes mu ga je spremenil; prim. 4 Mz 13,16.
48–52

Odlomek ponavlja in razvija besedilo 4 Mz 27,12–23.