Svetopisemska družba Slovenije
       
Biblija.net
Stara zaveza
Postava
1. Mojzesova knjiga
2. Mojzesova knjiga
3. Mojzesova knjiga
4. Mojzesova knjiga
5. Mojzesova knjiga
Preroki
Zgodnji preroki
Jozue
Sodniki
1. Samuelova knjiga
2. Samuelova knjiga
1. knjiga kraljev
2. knjiga kraljev
Poznejši preroki
Izaija
Jeremija
Ezekiel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija
Spisi
Psalmi
Job
Pregovori
Ruta
Visoka pesem
Pridigar (Kohelet)
Žalostinke
Estera
Daniel
Ezra
Nehemija
1. kroniška knjiga
2. kroniška knjiga
Devterokanonične knjige
Estera (grška)
Judita
Tobit
1. knjiga Makabejcev
2. knjiga Makabejcev
Knjiga modrosti
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Dodatki (grški) k Danielu
Nova zaveza
Evangelij po Mateju
Evangelij po Marku
Evangelij po Luku
Evangelij po Janezu
Apostolska dela
Pismo Rimljanom
1. pismo Korinčanom
2. pismo Korinčanom
Pismo Galačanom
Pismo Efežanom
Pismo Filipljanom
Pismo Kološanom
1. pismo Tesaloničanom
2. pismo Tesaloničanom
1. pismo Timoteju
2. pismo Timoteju
Pismo Titu
Pismo Filemonu
Pismo Hebrejcem
Jakobovo pismo
1. Petrovo pismo
2. Petrovo pismo
1. Janezovo pismo
2. Janezovo pismo
3. Janezovo pismo
Judovo pismo
Razodetje (Apokalipsa)


Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  SSP-Op  ŽJ  JUB  EKU  CHR  DAL Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik

Daniel 9

Daniel :1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

9
To poglavje vsebuje Danielovo molitev in prerokbo o sedemdesetih tednih. Na prvi pogled se zdi, da si hoče Daniel z molitvijo pridobiti razumnost, vendar gre predvsem za spokorno molitev, ki je značilna v trenutkih nesreče. Apokaliptično poročilo se medtem zaobrne v drugo smer. Izhodišče je tokrat preroško besedilo, pred nami je midraš Jeremijeve prerokbe, ki se nanaša na trajanje izgnanstva in na obnovo Jeruzalema (prim. Jer 25,11–12; 29,10). Obnova naj bi se uresničila po sedemdesetih letih (simbolična doba). Danielova knjiga spremeni sedemdeset let v sedemdeset po sedem (navadno prevedeno tednov). Gre za deset jubilejnih krogov (prim. 3 Mz 25,8–18), na koncu katerih bo nastopila osvoboditev.
1
Tudi dve drugi preroški besedili (Iz 13,17 in Jer 51,11), nastali verjetno pred l. 549 (v tem letu Kir zasede prestol), povezujeta padec Babilona z Medijci.
2
Vztrajanje pri kronoloških podatkih je pomembno za razlago Jeremijeve prerokbe.
4
Pisec tukaj vključi liturgično molitev, ki je morda obstajala že pred njegovim besedilom in jo najdemo popolnejšo v Bar 1,15–3,8; prim. tudi Ezr 10 in Neh 9.
10
po njegovih postavah: postavo je treba tukaj razumeti ne toliko kot pravni zakonik, temveč kot pouk za življenje.
17
zaradi sebe, o Gospod: MT ni najbolj jasen; Teodotion ima glede nate, o Gospod, Septuaginta pa glede tvojih služabnikov, Gospod.
18
na katero je priklicano tvoje ime tj. ki je posvečeno s tvojo navzočnostjo: ime v SP večkrat pomeni osebo sámo; prim. v. 19; 1 Kr 8,43; Jer 32,34; 2 Krn 6,33, kjer gre za isto besedno zvezo. Nekateri prevajajo ki se imenuje po tvojem imenu, tj. ki nosi tvoje ime.
22
Dal mi je vedeti ... Rekel je: mogoč je tudi prevod Pojasnil je in mi rekel; Septuaginta, sir. Prišel je, mi govoril in rekel.
24–27
Sedemdeset tednov: ker gre za Jeremijevo prerokovanje o sedemdesetih letih (prim. Jer 25,12; 29,10; 2 Krn 36,21), moramo angelove besede razumeti kot sedemdeset tednov let, tj. 70 × 7 = 490 let. Čeprav je število lahko tudi simbolično, nekateri ta čas delijo na tri obdobja: od izgnanstva do vrnitve iz Babilona 7 tednov let, perzijska in grška nadvlada 62 tednov let, Antíohova oblast 1 teden let, razdeljen v dve polovici (prim. v. 26–27). Apokrifna Henohova knjiga (pogl. 89–90) deli ta čas na štiri obdobja: od razdejanja Jeruzalema do vrnitve iz suženjstva 12 let, od Kira do Aleksandra Vélikega 23 let, od Aleksandra Vélikega do grško-sirske nadvlade 23 let, od grško-sirske nadvlade do Makabejske vstaje 12 let. Tisti, ki v tem vidijo napoved Kristusa, pa čas razdeljujejo drugače: od tedaj, ko je izšla beseda, da se obnovi in pozida Jeruzalem (ki na podlagi Ezr 7,11 ali Neh 1,1.11; 2,1–8 ta čas postavljajo v leto 458 ali 445 pr. Kr.), do obnovitve Jeruzalema, ki je delno opisana v Ezr in Neh, je poteklo 7 tednov let. Nadaljnjih 62 tednov let (skupaj s prejšnjimi 7 tedni je to 483 let) mine do Mesijevega prihoda, kar nas postavi v neposredno časovno bližino Jezusovega delovanja. Preostali teden let naj bi se tako izpolnil med Jezusovim javnim delovanjem in takoj po njem: »pokončanje maziljenca« se v tem primeru nanaša na Kristusovo križanje, »razdejanje mesta in svetišča« pa na Titovo zavzetje Jeruzalema l. 70 po Kr. Nekateri drugi razlagalci pa obdobje zadnjega tedna let na podlagi povezav z Raz postavljajo v eshatološko prihodnost (gl. tudi op. k v. 24), v čas vladanja Antikrista, neposredno pred Jezusov ponovni prihod.
24
da preneha pregreha ...: od šestih namenov, ki so tukaj omenjeni (vse naj bi izpolnil Mesija), trije niso bili izpolnjeni s Kristusovim križanjem in vstajenjem, ampak čakajo njegovo nadaljnje delovanje: uvedbo večne pravičnosti (na zemlji), izpolnitev videnja in preroštva ter maziljenje Presvetega.
25
Tako to vrstico prevajata Teodotion in Vg, medtem ko Septuaginta prevaja: Spoznal boš, preudaril in se razveselil, in našel boš zapovedi, da daš odgovor in pozidaš Jeruzalem, mesto za Gospoda. Vendar MT (zaradi drugačne interpunkcije) predvideva naslednjo različico: ... do maziljenca, glavarja, bo sedem tednov; in v dvainšestdesetih tednih bosta obnovljena trg in jarek ... To različico najdemo tudi v nekaterih novejših prevodih. Kaj točno je hotel pisec povedati, ostane še naprej nepojasnjeno, dopustne so različne razlage. – sedem tednov pomeni sedem tednov let (tj. 49 let), kar sestavlja jubilejno dobo, po kateri pride čas milosti.
27
Z mnogimi utrdi zavezo ... odpravi klavno in jedilno daritev: nekateri tukaj vidijo namig na Mesija (»maziljenec« v v. 26) in ustanovitev nove zaveze ob odpravi starozaveznih daritev, spet drugi simbol Antikrista (»glavar, ki sklene zavezo z mnogimi« v v. 26–27), mogoče pa je tudi, da bi šlo za bogoskrunska početja Antíoha IV. Epifana. – na krilu: MT ni jasen. Po gr. tradiciji bi bil to vrh templja (prim. Mt 4,5; Lk 4,9) ali tempeljsko krilo. – gnusoba opustošenja gl. op. k 11,31.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije


Kratki videi o Svetem pismu
Projekt
Sveto pismo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplacno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  7.4.2020, do zdaj izpisanih odlomkov: 131.191.301, danes: 8.135
Cas izvajanja programa: 0.04s

Zakaj imamo prevod, ki je standardni?

Kupuj  z 10% velikonocnim popustom!

Kaj podariti birmancu? Darilo z vsebino, Sveto pismo!

Podpri nas, nic te ne stane

Naloži si sveto pismo v elektronski obliki za svoj e-bralnik.

Si težko vzameš cas za branje Božje besede? Zakaj ji torej ne prisluhneš?

Poznaš osnovno sporocilo Svetega pisma? Vstopi v dramo Svetega pisma!

Nekaj nasvetov za branje Svetega pisma.

Ne veš, kako se lotiti branja Svetega pisma? Zate smo pripravili nekaj bralnih nacrtov, ki ti bodo pomagali narediti prve korake.