To poglavje je eden najbolj »novatorskih« odlomkov v Ezk. Prerok se kot branilec Božje pravičnosti spopada z napačno razumljenim tradicionalnim naukom o kolektivnem in dednem povračilu (prim. 2 Mz 20,5; 34,7; 4 Mz 14,18; 5 Mz 5,9; Jer 32,18), ki so ga omajali že 5 Mz 24,16; 2 Kr 14,5–6; Jer 31,29, a je bil še vedno živ (prim. 2 Kr 23,26–27; 24,3; Žal 5,7). Prerok jasno uči: Duša, ki greši, umre (v. 20). Nikogar ne doleti smrt (kot kazen za greh) zaradi grehov prednikov, nikogar pa tudi ne bo rešila pravičnost njegovega očeta. Nikogaršnja usoda tudi ni zapečatena enkrat za vselej: pravičnega, ki začne grešiti, zadene kazen grešnikov; spreobrnjeni grešnik pa bo deležen življenja.
1–4

Temeljno načelo: povračilo je individualno.
2

v Izraelovi deželi ali o Izraelovi deželi. – Očetje ...: slikovito izraženo prepričanje o dednem povračilu.
4

duše tj. živa bitja, osebe. – umre: bolje kakor bo umrla, kajti že sam padec v greh je (duhovna) smrt, ki je v bistvu odtegnitev Božje naklonjenosti in varstva z vsemi usodnimi posledicami (s pogubljenjem ali z »drugo smrtjo«, prim. Raz 20,14).
5–20

Posamične aplikacije načela.
6

ne pojeda na gorah: gre za daritvene obede, povezane s češčenjem malikov »na višinah«. – obredno nečista: mišljena je »nečistost« v dobi menstruacije; prim. 3 Mz 18,19; 20,18.
7

vrača ... zastavljeno prim. 2 Mz 22,25; 5 Mz 24,10–13.
8

na obresti: obresti so bile na Bližnjem vzhodu zelo visoke (20–25%, včasih celo čez 30%); oderuštvo je cvetelo tudi v Jeruzalemu (prim. 22,12) kljub 2 Mz 22,24, ki priporoča brezobrestno povračilo; prim. Ps 15,5 in Prg 28,8.
9.17

živi db. hodi.
13

njegova kri je nad njim tj. sam je odgovoren in kriv za svojo smrt, ki si jo je nakopal s svojimi hudodelstvi.
14

vidi, pa ne gr., lat. pa se boji in ne.
18

Tema o življenju je pogosto povezana s temo o svetišču (prim. pogl. 47); tam je »z nami«, kakor pravi Amos (prim. 5,14), navzoč Bog, ki je studenec življenja. Ko vernik »išče GOSPODA« in tako obišče njegov tempelj, prejme od njega »rešitev« (prim. Jer 7,10) in »življenje« (prim. Am 5,4–5), dve resničnosti, ki sta za Ezk ena sama (prim. 33,12); vernik pa mora tudi izpolnjevati Božjo postavo, delati »dobro« in ne húdo (prim. Am 5,14).
23

Eno najlepših besedil SZ; prim. 1 Tim 2,4; 2 Pt 3,9.
25

pot tj. ravnanje. – pravilna ali ravna.
27

si reši življenje db. pusti svojo dušo pri življenju.
30–32

Kdor ravna neodgovorno (uporno), sili v smrt. Zato Ezekiel takoj za razglasitvijo osebne odgovornosti poziva k spreobrnjenju. Spreobrniti se namreč pomeni z vsem ravnanjem odgovorno »odgovarjati« Bogu, ki nas kliče v življenje.
30

si ne boste nakopavali krivde z njimi db. vam ne bodo v spotiko za krivdo; prim. 7,19; 14,3–4; 44,12.