obstoj ali temelj, osnova (gr. hypóstasis); gl. op. k 1,3; 3,14; v pričujoči znameniti opredelitvi je vera opredeljena kot delno, a bitnostno (»obstoj«) uresničenje tega, v kar verujoči upa, kot dejansko bivanje v nevidni, a nedvomno izkušani eshatološki resničnosti (gr. beseda élenchos lahko pomeni poleg ‘zagotovila’ zlasti nedvomni ‘dokaz’, ‘razvidnost’). Pisec sicer vero razume predvsem kot oseben odnos med verniki in Gospodom, medtem ko Jakob bolj poudarja, da mora biti vera potrjena z deli (prim. Jak 2,14.26).
2

starih: judovsko izročilo rado navaja ljudi iz SZ (prim. Sir 44–50; Jdt 8,25–27; 1 Mkb 2,51–64). Tu se táko navajanje zvrsti v v. 4–40.
3

svetovi ali veki. – urejeni z Božjo besedo je namig na stvarjenje; prim. 1 Mz 1; Ps 33,6.9. – da je to, kar se vidi, nastalo iz tega, kar se ne kaže ali da to, kar se vidi, ni nastalo iz tega, kar se kaže (gr. phainómena).
4

Abel je po 1 Mz 4,4–10 prvi umrl zaradi zvestobe Bogu. – Bogu manjka v nekaterih pomembnih rokopisih. – sam Bog različica Bog.
5

vzet db. prestavljen.
6

kajti kdor prihaja ... da on biva: pisec v skladu s svojim razumevanjem vere v v. 1 vero v Božje bivanje opredeljuje kot absolutni postulat, vendar šele v osebnostnem območju »približevanja« Bogu in »iskanja« Boga. Pisec se torej ne ukvarja z abstraktnim pojmom Božjega bivanja, ampak ugotavlja bivanjsko nujnost priznanja odrešenjske navzočnosti Absolutnega.
7

obsodil svet: Noeta je ladja rešila, obenem pa obsodila preostali svet; isto dejanje ima lahko dvojne posledice; prim. 2 Kor 2,15–16.
8

Abraham se je selil iz vere (prim. 1 Mz 12,1–4). Postaje očakove selitve: Sihem, Betel, Hebrón, Beeršéba, celo Egipt.
10

mesto, ki ima temelje tj. nebeški Jeruzalem (prim. v. 16; 12,22; Raz 21,2.10–27), ki ga bo Bog utemeljil trdneje kakor katero koli zgradbo na zemlji (prim. 12,27–28). Davidovo mesto je le podoba nebeškega (prim. Ps 48,9; 87,1.5; Iz 28,16; 54,11).
11

ki je bila neplodna: nekateri rokopisi te besede (ki prevajajo eno samo grško) izpuščajo.
12

enemu ... omrtvelemu db. od enega ... od omrtvelega. – na morskem obrežju prim. 1 Mz 22,17.
15

imeli v mislih db. se spominjali.
19

od mrtvih obujati: Abraham je veroval v Boga, ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni (Rim 4,17). – dobil nazaj od mrtvih db. dobil nazaj.
21

je molil (gr. prosekýnese) gl. op. k Mt 2,2.
26

maziljenca ali zaradi Mesija (gr. Christós); gl. slovar.
34

rezilu db. ustom; semitizem.
35

ker so vstali db. iz vstajenja. – mučeni: obsojenca so privezali h kolu, s palico polomili ude in ga razčetverili; prim. 2 Mkb 6,30.
37

žagali db. žagani so bili; različici preizkušani so bili, žagani in preizkušani so bili; SZ takega mučenja ne pozna, pač pa apokrifni spis Izaijev vnebohod pripoveduje, kako je Manáse dal Izaija prežagati na dvoje; prim. 2 Kr 21,16.
39

izpolnitve dodano.