Dežela Uc nam je malo znana. Domnevamo, da gre za pokrajino v Edómu, jugovzhodno od Mrtvega morja. Ime Job prihaja iz hebr. korena ´jb, ki kot samostalnik pomeni ›nasprotnik, izzivalec‹, pričujoča glagolska oblika pa kaže na pomen ›nasprotovan, izzvan‹. Glede Jobovih spravnih daritev je treba poudariti, da jih je opravljal, čeprav ni vedel, ali so njegovi otroci grešili ali ne, in da jih je opravljal le za svoje otroke, ne pa tudi zase.
6–12

Pisec nazorno prikazuje Boga, ki prebiva na nebeškem dvoru. Kakor zemeljski kralj pošilja svoje nadzornike, da mu poročajo o dogajanju v njegovi deželi, tako Bog pošilja svoje poslance, da mu poročajo o dogajanju na zemlji. Ob določenem dnevu se je med njimi pred Bogom prikazal tudi satan, kar pomeni ›tožnik‹. Treba je poudariti, da je Bog sam izzval satana, ki je nato zatožil Joba, in da ga je izzval s pohvalo, ki pravzaprav odraža tudi Jobovo mnenje o samem sebi. Satan ne ugovarja, da je Job res takšen, ampak trdi, da je takšen, ker se mu to splača. Očitek je mogoče odpraviti samo s preizkušnjo. Tudi satan je Bogu podložen in deluje v okviru, ki mu ga dopušča Bog.
6

božji sinovi tj. duhovna bitja, gr. jih enači z angeli.
13–22

Job izgubi vse imetje in otroke: prvi in tretji udarec zada Jobu človek, drugega in četrtega pa naravna ujma.
15.17

Sabéjci, Kaldejci: nomadski plemeni.
20

Job je pretrgal svoja oblačila v znamenje ogorčenja in popolnega odklanjanja vsega, kar se je zgodilo.