2
1–6
Že omenjeni udarci Joba niso spremenili, zato se ponovi prizor na nebeškem dvoru. Bog se zdaj sicer postavi na Jobovo stran in proti satanu, vendar dopusti preizkušnjo, ki gre do skrajnosti, do praga smrti.
5
mesa kot nosilca čutenja, gibanja, življenja.
7–10
Jobova žena ne vidi izhoda, zato mu predlaga, naj si skrajša smrtni boj s tem, da prekolne Boga in tako prikliče nase smrt. Job ji ugovarja, da ni dosledna v svojem sklepanju. Sam namreč preudarja takole: če celo hudodelci jemljejo nase trpljenje, ker s tem poravnavajo svoje krivice, koliko laže ga jemlje nase pravični, ki z njim ne plačuje dolgov, ampak se mu takoj šteje v dobro.
11–13
Prijatelji molčijo sedem dni in noči in spregovorijo šele, ko Job prekine njihov molk. Potolažiti ga nameravajo tako, da bi skupaj z njim našli razlog za njegovo trpljenje. Glede na vsebino njihovih govorov jih lahko označimo takole: Elifáz govori kot dogmatik, Bildád kot jurist in Cofár kot filozof.
|